Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ren (4.905-4.929)


  1.      osláden  -dna -o prid. (á) 1. nav. ekspr. zelo, neprijetno sladek: osladna jed, pijača; po grenki kavi se ji je zdela torta osladna // nekoliko sladek: kri ima osladen okus 2. zastar. brezokusen, neokusen: ker ni imel soli, je bilo meso osladno 3. ekspr. čustven, a vsebinsko prazen: osladen film; to je osladna zgodba / osladni pesniki // nenaraven, izumetničen: govoriti z osladnim glasom; osladen nasmeh; osladno govorjenje osládno prisl.: osladno govoriti ♪
  2.      oslávljati  -am nedov. (á) knjiž., redko ogovarjati, naslavljati: oslavljati koga (s) tovariš / med pripovedovanjem ga je neprenehoma oslavljala ♪
  3.      oslepéti  -ím dov., oslépi (ẹ́ í) 1. postati slep: na starost je oslepel / kot podkrepitev naj oslepim, če lažem / oči so ji oslepele 2. ekspr. ne moči razsodno misliti, presojati: strast ga je tako prevzela, da je oslepel / kadar je prišla ona, je oslepel za vsa druga dekleta 3. knjiž. postati moten, neprozoren: če je steklo slabo, šipe oslepijo / ogledalo je oslepelo od vlage ● ekspr. ali ti je pamet oslepela zakaj govoriš, ravnaš tako neumno; ekspr. kar oslepel je od besa bil je zelo jezen oslepèl in oslepél -éla -o: oslepele oči; napol oslepela in gluha ženska ♪
  4.      oslutíti  in oslútiti -im dov. (ȋ ú ū) knjiž. zaslutiti: v tem trenutku je šele oslutil pomembnost odločitve ♪
  5.      osmóza  in ozmóza -e ž (ọ̑) fiz., kem. pronicanje topila in raztopljenih snovi z majhnimi molekulami skozi polprepustno membrano: zakoni osmoze / obratna osmoza prehajanje snovi skozi polprepustno membrano v smeri večje koncentracije te snovi; pren., publ. plemenska, rasna osmoza ♪
  6.      osnóva  -e ž (ọ̑) navadno s prilastkom 1. kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: navodila so osnova za izpolnjevanje načrta; to odkritje je bilo osnova za razvoj vede podlaga; duhovne, idejne osnove gibanja; moralne osnove socialistične družbe; dokumenti bodo služili kot osnova za pogajanja / gimnazija da dobro osnovo za študij na univerzi podlago / publ.: delovati na osnovi pravilnika; določiti cene na osnovi ponudbe in povpraševanja; ocenjevati delo na osnovi objektivnih meril z objektivnimi merili // kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: materialna osnova družbe, družine / domača surovinska osnova ne zadošča za potrebe industrije // kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto: ta zakonski člen je osnova naših zahtev; konferenca nima pravne osnove za sprejemanje takih sklepov / ta trditev nima osnove je neupravičena, neutemeljena; za tako ravnanje ni nobene osnove razloga, vzroka // kar služi za presojanje, vrednotenje česa: osnova za nagrajevanje naj bo delo / davčna osnova količina vrednosti ali dobrin, od katerih se odmeri davek; pokojninska osnova povprečje osebnega dohodka v določenem obdobju pred upokojitvijo, od katerega se odmeri pokojnina 2. bistvena sestavina: osnova teh hribov je apnenec / osnova njenih pesmi so čustvene prvine / krema je narejena na osnovi lanolina 3. nav. mn. bistveni, najpomembnejši pojmi in načela kakega znanstvenega ali ideološkega sistema: osnove ekonomike, matematike, psihologije / osnove socialistične morale 4. lingv. s pripono razširjeni koren besede: naglas je na osnovi / ajevska, ijevska osnova; nadomestna osnova ki z drugo, glede na izvor različno osnovo, sestavlja enotno sklanjatev, spregatev; nedoločniška, sedanjiška osnova 5. tekst. sistem vzporednih niti, ki so na statvah vzdolžno napete: nategniti osnovo // osnovne niti: osnova je bombažna, votek pa volnen / vezna, zankasta osnova ● knjiž. družina je osnova človeške družbe osnovna celica; knjiž. hiša ima trdno osnovo temelje; pog. po zvišanju ima 6.500 din osnove osebnega dohodka, brez kakih dodatkov; ekspr. njene besede so brez vsake osnove so izmišljene, neresnične; zastar. sodeloval je pri osnovi društva ustanovitvi; zastar. osnova romana osnutek, načrt; publ. akcija je bila že v osnovi napačna v začetku, od začetka; publ. to pomeni v osnovi isto pravzaprav, dejansko ◊ agr. krmna osnova vsa razpoložljiva krma; biol. dedna osnova gen; skupek vseh genov organizma; gastr. kostna osnova kuhane ali pražene kosti z dodatki za pripravljanje juh, omak; mat. korenska osnova število, iz katerega se računa koren; logaritemska osnova število, na katerem temelji logaritemski sistem; osnova potence število, ki se potencira; osnova številskega sistema število, ki izraža, koliko enot nižjega reda ima enota višjega reda; obrt. vezilna osnova blago, na katerem se veze; petr. osnova glavni del predornine, navadno steklast ali drobnozrnat ♪
  7.      osnóven  -vna -o prid., osnóvnejši (ọ̑) 1. ki vsebuje bistvene, najnujnejše elemente česa: osnovni strokovni izrazi; osnovni biografski podatki; osnovni pojmi iz matematike; osnovne lastnosti, značilnosti / pridobiti si osnovno izobrazbo; osnovna pravila igre / osnovna načela 2. ki je po pomembnosti na prvem mestu: osnovna dejavnost podjetja; osnovna dolžnost, naloga; osnovna vprašanja obstoja / osnovni pogoji za delo; osnovni vzrok za kaj glavni; to je njegova osnovna napaka velika, glavna / osnovna hrana; osnovna živila // ki je za kaj najpomembnejši, najvažnejši: osnovna misel romana; osnovne poteze glavnega junaka / publ. osnovna točka dnevnega reda glavna, prva 3. ki predstavlja osnovo, temelj česa: brez osnovnih raziskovanj nadaljnje delo ni mogoče // v zvezi osnovna šola obvezno izobraževanje (v šoli), ki daje osnovno izobrazbo: dokončati osnovno šolo; nižji in višji razredi osnovne šole / osemletna osnovna šola / s samoprispevki so sezidali več osnovnih šol // v zvezi osnovna organizacija najmanjša organizacijska enota: osnovna mladinska organizacija / Osnovna organizacija Zveze komunistov 4. ki je bistvena sestavina česa: osnovna kovina v tej zlitini je baker / osnovna sestavina kamnine 5. teh. ki je v določenem procesu prvi: osnovni nanos laka, malte; za osnovno barvo je uporabil belo barvo ◊ agr. osnovno gnojenje prvo gnojenje s hranili, potrebnimi za normalno rast; biol., bot. osnovno tkivo rastlinsko tkivo, ki lahko opravlja različne funkcije; ekon. osnovni kapital kapital, ki je naložen v delovna sredstva; osnovna glavnica glavnica brez rezervnih skladov in dobička; osnovna sredstva zemljišče, zgradbe, oprema, ki je potrebna za opravljanje določene gospodarske dejavnosti; fiz. osnovni delec; osnovni naboj najmanjši (negativni ali pozitivni) naboj v naravi; osnovne barve tri enobarvne sestavine, iz katerih se lahko sestavi vsaka barva; osnovna konstanta konstanta, ki se vzame kot dani podatek za kako teorijo; geogr. osnovna karta karta, izdelana na osnovi terenske meritve; geom. osnovna ploskev, stranica; osnovna projekcijska ravnina vsaka projekcijska ravnina v neposredno danem projekcijskem sistemu; jur. osnovne človekove pravice človekove pravice, ki so zagotovljene z ustavo; lingv. osnovni pomen besede pomen besede, iz katerega je mogoče logično izpeljati druge pomene; osnovna in določilna beseda zloženke; osnovna stopnja pridevnika ali prislova oblika, ki izraža izhodiščni pomen pridevnika ali prislova; mat. osnovna množica množica, ki vsebuje vse množice, ki se bodo obravnavale; osnovne računske operacije seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje; med. osnovna presnova presnova, ki je potrebna za življenje pri mirovanju; min. osnovna celica najmanjši delec, ki se ponavlja v zgradbi kristalne snovi; muz. osnovni ton najnižji ton osnovnega akorda; ton lestvice, ki ni zvišan ali znižan; obrt. osnovne petlje prvine, s katerimi se oblikuje (vzorčno) pletenje ali kvačkanje; šol. posebna osnovna šola osnovna šola za duševno ali telesno prizadete otroke; šport. osnovna črta črta ob koncu teniškega igrišča, s katere igralec servira; teh. osnovne enote enote za osnovne količine v mednarodnem sistemu enot; tekst. osnovni valj del statev, na katerem je navita osnova; osnovne niti podolžne niti v tkanini; zool. osnovni tip značilni predstavnik kake živalske skupine osnóvni -a -o sam.: pog. ima samo osnovno osnovnošolsko izobrazbo; ta lastnost je v njem nekaj osnovnega ♪
  8.      osolíti  -ím dov., osólil (ȋ í) narediti slano: osoliti juho, krompir / ko slanike stresejo iz mreže, jih takoj osolijo nasolijo; pren., ekspr. svoje pripovedovanje je osolil z dovtipi ● ekspr. prenočevanje so jim dobro osolili morali so dosti plačati zanj osoljèn -êna -o: s humorjem osoljene črtice; osoljene jedi ♪
  9.      osónčenost  -i ž (ọ̑) obsijanost zemeljske površine s sončnimi žarki: zaradi ugodne osončenosti je kraj primeren za turizem ♪
  10.      osónčiti  -im dov. (ọ́ ọ̑) obdati s sončno svetlobo: sonce je osončilo drevored; pren., ekspr. smehljaj mu je osončil obraz osónčen -a -o: ustavil se je na osončeni jasi ∙ lepo osončen obraz zagorel; uporabiti bolj osončen prostor za bivanje bolj sončen ♪
  11.      osramočênost  -i ž (é) lastnost, stanje osramočenega človeka: težko je prenašal svojo osramočenost; mešanica jeze in osramočenosti ∙ prevzela ga je osramočenost pred samim seboj postalo ga je sram ♪
  12.      osrédje  -a s (ẹ̑) knjiž. 1. središčni del: valovi so se zaganjali v osredje ladje / osredje sestavka je ocena sodobne poezije jedro // kraj, ki je enako oddaljen od obrobij; sredina, središče: osredje mesta se je zelo spremenilo; pren. biti v osredju dogajanja, zanimanja 2. stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka; okolje: rad bi se iztrgal iz tega osredja; živi v neprimernem osredju / družbeno, meščansko, proletarsko osredje ♪
  13.      óst  -í ž (ọ̑) 1. zelo zožen, priostren končni del česa; konica: naperiti ost v koga; odkrhniti, odlomiti ost; kovinska ost; ost kopja, meča, sulice, trnka / knjiž. v daljavi so se bleščale osti gor vrhovi // končni, ožji del česa sploh: v soncu so se svetile osti vojaških čelad ♦ zool. čelna ost koničasti podaljšek koša rakov deseteronožcev 2. ekspr. kar izraža kritičen, negativen odnos: v ženinem odgovoru je začutil ost; idejna ost v članku / kritična, satirična ost // knjiž. pikra, zbadljiva beseda ali misel: njegova pripoved je bila polna osti; ost pregovora 3. mn., rib. vilice, s katerimi lovijo ribe: loviti z ostmi; nabadati ribe z ostmi ● ekspr. odbiti besedam ost obzirno reči, povedati zlasti kaj nasprotujočega; ekspr. kritiki odlomiti ost omiliti jo; zastar. stavbo je načela ost časa je načel čas, zob časa ♪
  14.      ostajalíšče  -a s (í) knjiž. hiša, v kateri se dobi prenočišče in oskrba: najti zatočišče v predmestnem ostajališču ♪
  15.      ostájati  -am nedov. (ā) 1. še naprej biti, se nahajati na določenem prostoru, v določenem kraju: drugi so zgodaj odhajali, on pa je ostajal / ob večerih ostaja doma; po cele popoldneve ostaja pri njih / mladina ne ostaja rada na kmetih / zaradi dobre postrežbe so gostje ostajali po več dni 2. s prislovnim določilom večkrat biti puščen kje, večkrat ne biti (po)spravljen z določenega mesta: posoda je ostajala na mizi; avtomobil je ostajal pred hišo / žito je ostajalo na polju 3. s prislovnim določilom še naprej biti, se nahajati v določenem položaju: ostajati na koncu vrste; zmeraj je ostajal v njeni bližini // nav. ekspr. prihajati glede na premikajočega se v določen položaj: gore so ostajale v daljavi; za njimi je ostajala domača vas / brat je ostajal za njim zaostajal 4. (večkrat) biti še a) neporabljen, nerazdeljen: ostaja mu dovolj časa za šport b) neopravljen, nenarejen: gospodinjska dela ji ostajajo c) nav. ekspr. edino mogoč, primeren: ostaja le še vdaja, za boj mu manjka moči; ne ostaja mu drugega, kot da ga sprejme v hišo // presegati potrebno mero, količino: hrane dobi toliko, da ostaja 5. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da lastnost ali stanje osebka a) še naprej obstaja: le težko je ostajala budna; kako se je to zgodilo, ostaja skrivnost / sodobniki so ostajali ravnodušni do teh vprašanj ta vprašanja jih niso vznemirjala / ostajati pokonci / ostajati brez kruha; ostajati v ležečem položaju; publ. ostajati v mejah možnosti b) začenja nastopati: spoznal je, da ostaja v svojih prizadevanjih sam ● izkupiček od živine je ostajal njemu ga je dobival on; publ. pogovori so ostajali pri likovnih temah pogovarjali so se (samo) o njih; ekspr. dosledno ostaja pri svoji trditvi vztraja; v učenju ni hotela ostajati za drugimi zaostajati, biti slabša; preg. kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi ♪
  16.      ostarélost  -i ž (ẹ́) stanje ostarelega človeka: težko je prenašal svojo ostarelost; to je znamenje ostarelosti ♪
  17.      ostáti  ostánem dov. (á ȃ) 1. ne prenehati biti, se nahajati na določenem prostoru, v določenem kraju: vsi so odšli, le on je ostal; ostati na deželi, v mestu / slike so ostale na steni; v steklenici je ostala samo gošča / listje ne bo dolgo ostalo na drevju / ostati doma za varuha / najstarejši sin je ostal na kmetiji je postal njen gospodar // po prihodu kam ne oditi takoj: v vsakem kraju so ostali nekaj dni; ostati na zabavi do konca / boji se, da bo moral ostati v bolnici da ga bodo obdržali; rad bi ostal v tem kraju se za stalno naselil; odločili so se, da bo ostala pri njih da jo bodo sprejeli v svojo družino 2. s prislovnim določilom pri premikanju, gibanju ne (moči) priti z določenega mesta: krogla mu je ostala pod lopatico; voz je ostal v blatu / smeti so ostale na cedilu // ne priti z določenega mesta, iz določenega kraja: če pomoč ne bi prišla pravočasno, bi ostali v jami / ekspr.: ostal je na fronti padel; rokopis je ostal v predalu ni bil objavljen / akti so ostali pri direktorju; pren. sklepi so ostali le na papirju // biti puščen kje, ne biti (po)spravljen z določenega mesta: čoln je ostal v vodi; posoda je ostala na mizi / žito je ostalo na polju / ker je prišel prepozno, je ostal zunaj 3. s prislovnim določilom ne prenehati biti v določenem položaju: letalo je dolgo ostalo na tej višini; ostati na koncu vrste; zmeraj je ostal v njeni bližini / vozilo je v ovinku komaj ostalo na cesti // nav. ekspr. priti glede na premikajočega se v določen položaj: reka je ostala na desni; gore so ostale v daljavi; domača vas je ostala za njim 4. s širokim pomenskim obsegom ne prenehati biti, obstajati: jama, ki jo je naredila granata, je ostala; zob ga je nehal boleti, oteklina pa je ostala; težave bodo ostale / hruške so zgnile, jabolka so pa ostala so se ohranila; lepo vreme bo ostalo še nekaj dni trajalo // ne prenehati a) biti, obstajati kot del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: od servisa je ostal le en krožnik; od cerkve je ostal zvonik / iz tistih časov je ostalo nekaj predmetov se je ohranilo b) se uporabljati, biti veljaven: parne lokomotive ne bodo dolgo ostale; dosedanje omejitve uvoza bodo še ostale / cene nekaterim živilom so ostale se niso spremenile / nekaj ljudskih šeg je ostalo c) biti zanimiv, pomemben: njegova dela bodo ostala; ekspr. če bomo prestrogi, kaj bo ostalo 5. z dajalnikom ne prenehati biti a) pri kom kot lastnost: lepota ji je ostala; veselje do dela mu je ostalo / bolezen mu je ostala iz otroških let jo ima; to ime mu je ostalo tako so ga začeli imenovati; tako so mu rekli / drevesu je ostalo le še nekaj listov b) v posesti, lasti koga: hiša mu je ostala, drugo so mu pa prodali na dražbi / uniforma je vsakemu ostala 6. ne prenehati biti a) skupaj s kako celoto: čeprav so seme čistili, je v njem ostal plevel / v novi izdaji bodo ostale skoraj vse pesmi iz prve izdaje b) član kake skupnosti: ostati pri pevskem društvu; ostati v organizaciji 7. biti še a) neporabljen, nerazdeljen: ostalo je še nekaj časa; hrane je ostalo za pet dni; ostali sta še dve vstopnici; ni mu ostalo dosti denarja za knjige / večerja zanj je ostala; jabolko naj ostane zanjo naj se prihrani b) neopravljen, nenarejen: vse domače delo ji je ostalo; ostalo mu je še nekaj izpitov / naloga mu ostane za zvečer c) nav. ekspr. edino mogoč, primeren: ne ostane mu drugega, kot da ga prosi za pomoč; kaj nam po vsem tem še ostane kaj lahko še storimo // preseči potrebno mero, količino: blaga je za plašč dovolj, še ostalo bo; hrana vsak dan ostane 8. ne prenehati biti, obstajati kot posledica česa, ko povzročitelj ni več navzoč: od rane so ostale brazgotine; za nevihto je ostalo opustošenje // biti kot zapuščina po kom: prepustil jim je vse, kar je ostalo po materi / ekspr. natisnili so vse, kar je za njim ostalo kar je napisal 9. ne se odstraniti iz oprijema, ker preneha prvotna pritrjenost, vez: ko je prijel za kljuko, mu je ostala v roki; potegnil je in zob mu je ostal v kleščah / na krtači je ostalo dosti dlak 10. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da lastnost ali stanje osebka še naprej obstaja a) s pregibno besedo: mož je ostal poštenjak; to naj ostane skrivnost; ostati krepek, zdrav, živ; kljub prošnjam je ostal neizprosen; ostati neporočen / ostal ji je zvest vse življenje bil / brezoseb. ostalo bo hladno, suho / kot pozdrav ostanite zdravi b) z nepregibno besedo: ostati pokonci c) s predložno zvezo: nekateri predeli so ostali brez električne razsvetljave; ostati na dopustu; ostati pri življenju; ostati v vodoravni legi, čepečem položaju; ostati v stikih, veljavi / ostati na istem delovnem mestu; publ. ostati na položaju predsednika ostati predsednik č) s primerjavo: fant je ostal, kakor je bil // izraža, da lastnost ali stanje osebka nastopi a) s pregibno besedo: nazadnje je ostal siromak; po očetovi smrti je ostala sama b) z nepregibno besedo: ostati zadaj zaostati c) s predložno zvezo: ob koncu meseca je ostal brez denarja; živina bo ostala brez krme ● pisana beseda ostane vsak dogovor naj se zapiše; ostalo mu je še nekaj italijanskih besed jih še zna; ekspr. ostati mož beseda narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. njegovo ime bo ostalo zapisano v naši zgodovini je zelo pomemben, slaven; posestvo je ostalo sinu ga je podedoval; napovedana proslava ostane bo; publ. prošnja je ostala brez uspeha ni bila ugodno rešena; elipt. če bo ostal, ne bo nikoli hodil ostal živ, preživel; pog., ekspr. nobene nam ni ostal dolžen vsak naš napad, obdolžitev je učinkovito zavrnil; ekspr. ničesar mu ne bo ostal dolžen za vse, kar mu je hudega storil, se mu bo maščeval; ostal je sam s svojo bolečino nikomur se ni mogel potožiti; ekspr. ostal je praznih rok ni dobil pričakovanega; njegova pričakovanja se niso uresničila; ekspr. ob tem prizoru je ostal brez besed je bil zelo osupel, prizadet; ekspr. zemlja ne bo ostala brez rok ljudje bodo še kmetovali; ekspr. ostati brez strehe izgubiti stanovanje, dom; ekspr. nekaj tega mora ostati za seme se naj ne uniči, odpravi; ostati na cedilu brez pomoči, sam; ekspr. ostati na cesti biti brez službe ali brez stanovanja; izgubiti službo ali stanovanje; vse življenje je ostal na deželi živel; s stanarino bom ostal še na dolgu je ne bom še poravnal; dolg ne sme ostati na hiši dolg, za katerega se jamči, se mora poravnati; beseda mu je ostala na jeziku ni povedal tega, kar je mislil; ekspr. mesto so porušili, da ni ostal (niti) kamen na kamnu popolnoma so ga porušili; zastar. ostal je na mestu kakor vkopan obstal; ostati na miru, pri miru ne se premakniti; ostati na pol poti ne dokončati, ne opraviti začetega; ekspr. ostale so jim glave na ramah ostali so živi; ekspr. ostalo je samo pri besedah samo govorili, razpravljali so; ekspr. navadno ostane pri prvi merici spije samo eno merico; ekspr. ostalo je pri obljubah obljub niso izpolnili; ostalo je pri starem nič se ni spremenilo; ostati pri stvari razpravljati, pogovarjati se le o stvari, ki je predmet razprave, pogovora; nič mu ne ostane v glavi ničesar si ne more zapomniti, se naučiti; beseda mu je ostala v grlu ni povedal tega, kar je mislil; dogodek mu je ostal v lepem spominu se ga rad spominja; pog. popevka mu je ostala v ušesih zapomnil si je njeno melodijo; ekspr. to naj ostane med nami drugim tega ni treba pripovedovati; ekspr. to mi bo ostalo vse življenje pred očmi tega se bom spominjal, to si bom predstavljal; strokovno je ostala daleč za njim zelo jo je prekosil; pog. po poroki je ostala doma se ni odselila; se ni zaposlila; pog. zaradi otrok je ostala doma se ni zaposlila; je prenehala delati; pog. kje sva že ostala pri katerem delu, stavku besedila sva prenehala; o čem sva prej govorila ◊ jur. ostati pri izpovedi vztrajati; mat. pet v sedemindvajset gre petkrat, ostane dve; prim. ostali ♪
  18.      óster  -tra tudi ôstra -o stil. -ó prid., ostréjši (ọ́, ó) 1. ki dobro reže, seka, grize: oster meč, nož; ostri zobje; ostra kosa; ostro rezilo; oster kot britev // ki bode, zbada: oster trn; ostra brada, dlaka / ostra bodica / ostri kremplji / oster pesek; na ostri skali se je opraskal 2. ki je ozke, koničaste oblike: ostri vrhovi gor; ostre ličnice / pokončna, ostra pisava / ekspr. ima dolg, oster nos // ki ima izrazite mejne črte: ostri obrisi, robovi; ostre sence 3. zelo sposoben za sprejemanje dražljajev: oster sluh, vid, voh / ostro oko, uho 4. ki vsebuje, izraža strog, neprizanesljiv odnos: z ostrim glasom vprašati; oster odgovor; ni vzdržal njegovega ostrega pogleda; ostre besede; ostra kazen, kritika, ocena / predstojnik je bil oster človek; ne bodi tako oster 5. nav. ekspr. ki se pojavlja a) v visoki stopnji, v močni obliki: oster glas, krik, pok, žvižg; oster okus, vonj; ostra bolečina; ostra svetloba / oster mraz hud; oster veter, zrak veter, zrak, ki vzbuja občutek hudega mraza; letos bo ostra zima / ostro podnebje podnebje s hudim mrazom in veliko vročino b) v zelo izraziti obliki: oster ovinek / oster boj, spor; prišlo je do ostre medsebojne konkurence / ostre črte, poteze na obrazu; med obema področjema ni ostre meje 6. ekspr. bister, prodoren: oster opazovalec / oster duh, razum, um; ostro mišljenje ● ekspr. biti ostrega jezika odrezav, napadalen; ekspr. ima oster nos bistro, pravilno predvideva; žarg., šport. ostra igra neobzirna, zelo borbena igra; ostra paprika pekoča paprika ◊ bot. ostri mleček rastlina z belim sokom v steblih, ki raste na močvirnatih travnikih, Euphorbia esula; film. ostri rez zaporedje dveh različnih posnetkov brez vmesne slikovne povezave; fot. ostri posnetek posnetek, pri katerem je posneti predmet, pojav jasno, razločno viden; ostra slika; gastr. ostra moka moka iz drobnih delcev; geom. ostri kot kot, manjši od 90°; voj. ostri naboj naboj s kovinsko kroglo óstro in ostró tudi ôstro prisl.: ostro dišati; ostro kaznovati, obsoditi, odgovoriti; ostro pogledati; pot zavije ostro na levo; ostro začrtane meje ♪
  19.      ostŕgati  -am tudi ostŕžem dov. (ŕ r̄) s strganjem odstraniti: ostrgati lubje, mah z drevesa; ribe očistimo in jim ostrgamo luske // s strganjem narediti, da na čem česa ni več: ostrgati drevo, pod / ostrgati krompir s strganjem odstraniti lupino ♦ agr. ostrgati prašiča s strganjem odstraniti ščetine z njega ostŕgati se ekspr. obriti se: ves kosmat je, že ves teden se ni ostrgal ostŕgan -a -o: ostrgan korenček; ostrgano drevo ♪
  20.      ostríca  -e ž (í) 1. knjiž. oster, koničast vrh gore: v daljavi se bleščijo zasnežene ostrice // oster, koničast del grebena: zagledali so vrh z izrazito ostrico na južni strani 2. knjiž. pikra, zbadljiva beseda ali misel: v njegovem odgovoru je začutil ostrico; satirične ostrice; v spisu je veliko ostric 3. star. ostrina (rezila): preizkusil je ostrico kose / iz žepa je potegnil nož z veliko ostrico rezilom ◊ bot. travi podobna rastlina s črtalastimi listi, stebelci brez kolenc in s cveti v klaskih, Cyperus; žel. priostreni del jezička kretnice, ki določa spremembo smeri vožnje ♪
  21.      ostrílo  -a s (í) priprava za ostrenje: potegniti z ostrilom; jekleno ostrilo; ostrilo za nože ♪
  22.      ostrítev  -tve ž (ȋ) ostrenje: priprava za ostritev / ostritev nasprotij ♪
  23.      ostríti  -ím nedov., ostrèn (ȋ í) 1. delati kaj (bolj) ostro: ostriti konico, nož, rezilo; ostriti z brušenjem, klepanjem / pes si ob kosti ostri zobe // dajati čemu koničasto obliko: ostriti hmeljevke, kolje / redko ostriti svinčnik šiliti 2. knjiž. delati kaj bolj razločno: zarja ostri vrhove gor; v mraku se ostrijo grebeni // delati kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: ostriti kriterije, naziranja; merila za ocenjevanje se ostrijo 3. knjiž. delati bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev: ostriti čute, sluh, vid / ostriti si uho // delati bolj sposobnega za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov: ostriti duha, razum / ostriti gledalčev okus 4. knjiž. večati, stopnjevati: ostriti napetost, nasprotja / ostriti narodno zavest ● knjiž., ekspr. v tej reviji so ostrili pero zlasti mladi pisatelji so pisali vanjo; konji so začeli prhati in ostriti ušesa postavljati jih v pokončen položaj; knjiž. odnosi med njimi se vedno bolj ostrijo postajajo vedno bolj napeti ostrèč -éča -e: konj z ostrečimi ušesi; ostreča se nasprotja ♪
  24.      ostrúžek  -žka m (ȗ) nav. mn. kar odpade pri struženju: veter je vrtinčil prah in ostružke; lesni, kovinski ostružki / na vse strani so leteli ledeni ostružki / hrenovi ostružki ostržki ♪
  25.      ostŕžek  -žka m (ȓ) nav. mn. kar odpade pri strganju: strgali so sveče in spuščali ostržke na tla; hrenovi ostržki; ostržki drevesne skorje ♪

   4.780 4.805 4.830 4.855 4.880 4.905 4.930 4.955 4.980 5.005  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA