Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ren (2.355-2.379)


  1.      fílmati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. prenašati s filmsko kamero na filmski trak, snemati: filmal je ves prizor; s premično kamero sledimo predmetu, ki ga filmamo 2. napraviti filmsko upodobitev česa, navadno literarnega dela: roman so filmali in dramatizirali fílman -a -o: nekateri deli zgodbe so filmani ob morju; filmana drama ♪
  2.      filóksera  in filoksêra -e ž (ọ̑; ȇ) zool. žuželka, ki živi na koreninah vinske trte; trtna ušica: filoksera uničuje vinograde ♪
  3.      filozófski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na filozofe ali filozofijo: filozofski sistem; filozofska smer / znamenit filozofski traktat / Heglov filozofski svet / učenec Kantove filozofske šole filozofije / nevšečnosti je prenašal s filozofskim mirom / filozofska fakulteta fakulteta za humanistične vede ◊ filoz. filozofski materializem nauk o primarnosti materije filozófsko prisl.: filozofsko razgledani kulturni delavci ♪
  4.      fílter  -tra m (í) naprava ali snov za odstranjevanje primesi iz tekočin ali plinov, čistilnik: tekočino precejamo skozi filtre; filter iz volnenih vlaken; filter za vodo; cigarete s filtrom / mehanski, peščeni filter; zračni filter za filtriranje zraka; pren. tudi njegove izrazito izpovedne pesmi so pronikale skozi filter čustvenega sveta ♦ avt. oljni filter naprava za čiščenje olja pri avtomobilskem motorju; fot. filter priprava iz barvnega stekla ali folije iz umetne snovi, ki prepušča v fotografsko kamero samo žarke določenih barv, sito; rumeni filter rumenica; med. bakteriološki filter ki zadržuje bakterije določene velikosti; neskl. pril.: cigarete filter in filter cigarete; filter papir ♪
  5.      filtrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) čistiti tekočino ali plin skozi filter: filtrirati vodo; zrak so filtrirali skozi filter, namočen v srebrov nitrat / filtrirati mleko precejati; pren., ekspr. redakcija filtrira prispevke filtríran -a -o: filtrirana voda iz reke ♪
  6.      fín  -a -o prid., finéjši (ȋ) 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo 2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna 3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka // zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino // zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija 4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka ◊ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene fíno 1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek 2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali 3. pog., v medmetni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog ♪
  7.      firmamènt  -ênta m (ȅ é) raba peša nebo, nebesni obok: zvezde na firmamentu; pren. na političnem firmamentu se je pojavila nova država ♪
  8.      fisíja  -e ž (ȋ) fiz. jedrska reakcija, pri kateri se cepijo jedra z veliko atomsko maso in sprošča energija; cepitev: produkti fisije; pren. fisija politične skupine ♪
  9.      fízičen  -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na človeški organizem, telesen: fizični napor mu škodi; imeti dobro fizično kondicijo; njegove fizične potrebe so majhne; fizična zmogljivost, zrelost / ekspr. do tistega človeka je čutila nepremagljiv fizičen odpor; ob tem je začutil prav fizično bolečino / biti fizični delavec; fizično delo / evfem. fizično obračunavanje pretep, tepež / redko fizična ljubezen čutna, spolna / fizični dražljaj // nanašajoč se na življenje, obstoj ljudi: podjarmljenemu ljudstvu je grozila nevarnost fizičnega iztrebljenja 2. stvaren, predmeten: fizični obseg proizvodnje; fizični produkt; fizični svet 3. redko fizikalen: fizično telo / fizični zvezek ◊ geogr. fizična geografija geografija, ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; fizična karta karta, ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; jur. fizična oseba človek kot nosilec pravic in obveznosti; šport. fizična kultura telesna kultura fízično prisl.: fizično delati; tega fizično ne zdržim; fizično prizadet človek ∙ večkrat se je koga fizično lotil ga je pretepel, udaril ♪
  10.      fizilír  -ja m (í) nekdaj vojak pešec, oborožen s puško: topničarji, fizilirji in grenadirji ♪
  11.      fiziologíja  -e ž (ȋ) veda o življenjskih procesih v organizmih: nova odkritja v fiziologiji / patološka fiziologija; živalska fiziologija; razpravljanje jezikoslovcev o fiziologiji glasov; fiziologija športa nauk o življenjskih procesih v človeškem organizmu pod vplivom športne aktivnosti / profesor fiziologije; pren. zakoni fiziologije družbe ♪
  12.      flagránten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž., ekspr. zelo očiten, jasen: flagrantna kršitev suverenih pravic dežele; sklepi so v flagrantnem nasprotju s pravico ljudstva do neodvisnosti ♪
  13.      flegmátičen  -čna -o prid. (á) ki je čustveno manj prizadet in se ne razburi hitro, ravnodušen: flegmatičen človek / flegmatičen temperament flegmátično prisl.: flegmatično odgovarjati; flegmatično prenašati težave ♪
  14.      flíka  -e ž (í) nižje pog. krpa, zaplata: prišiti fliko; njegove hlače so že polne flik / krojač mi ni vrnil flik, ki so ostale od plašča ostankov blaga / ekspr. za otroka se bo že še našla kakšna flika manjši kos še neuporabljenega blaga; pren. za hišo je imel majhno fliko (zemlje) ♪
  15.      flírt  -a m (ȋ) površen, neresen ljubezenski odnos, ljubimkanje: z dekletom je začel flirt; bil je preresen za flirt / odnos med njima je samo flirt; pren. spustil se je v sramežljiv flirt s to idejno skupino ♪
  16.      flógiston  -a m (ọ̑) kem. domnevna sestavina gorljivih snovi, s katero so od 17. do 18. stoletja razlagali pojav gorenja ♪
  17.      florínt  -a m (ȋ) num. zlat ali srebrn florentinski novec: plačati dva florinta // nekdaj zlatnik, srebrnik sploh ♪
  18.      flúid  tudi flúidum -a m (ȗ) 1. knjiž. razpoloženjski vpliv, ki ga širi kaka stvar: ta življenjski nazor daje umetnini enkraten fluid; predstava izžareva svojevrsten fluid intimnosti; gledališki fluid; lirični fluid 2. nekdaj domnevna tekočina, ki prenaša energijo, elektriko: električni fluid; pren., knjiž. gore, oblite z modro sivim fluidom ◊ fiz. snov, ki se lahko pretaka ♪
  19.      fluorografíja  -e ž (ȋ) množično rentgensko slikanje prsnega koša na filmski trak: fluorografija odkriva navadno take bolnike, ki se počutijo še kar zdrave ♪
  20.      fluorografírati  -am dov. in nedov. (ȋ) rentgensko slikati prsni koš na filmski trak: fluorografirali so vse prebivalstvo ♪
  21.      fókus  -a m (ọ̑) 1. fiz. presečišče vzporednih žarkov po njihovem lomljenju ali odboju; gorišče: fokus leče ♦ gled. razširiti, zožiti fokus snop svetlobe iz reflektorja; psih. fokus zavesti česar se človek v kakem trenutku jasno zaveda 2. geom. točka, ki skupaj z vodnico določa stožernico: fokus parabole 3. med. mesto v telesu, od koder se more bolezen širiti; žarišče ♪
  22.      fólder  -ja m (ọ̄) tur. na različne načine preganjen ali zložen prospekt: izdali so turističnopropagandni folder o Gorenjski / prospekt je tiskan v obliki osemstranskega folderja ♪
  23.      fólija  -e ž (ọ́) 1. zelo tanek list iz kovine ali umetne snovi: znamka je natisnjena na aluminijasti foliji; kovinska folija za okraske; cvetje zavarovati pred mrazom s plastičnimi folijami; zlata folija za napise na hrbtu knjig ♦ jur. daktiloskopska folija lepljiv list za prenos prstnih odtisov, najdenih na kraju kaznivega dejanja 2. knjiž. ozadje, podlaga: stranska oseba služi v drami kot folija glavnemu junaku ♪
  24.      folíkel  -kla m (í) anat. mešiček iz celic: zorenje foliklov v jajčniku / lasni folikel ♪
  25.      formát  -a m (ȃ) 1. velikost pol papirja, grafičnega dela ali slike glede na dolžino in širino: povečati format; zbornik bo izšel v večjem formatu; format slike, zvezka / podolgovat, pravokoten format vizitke oblika; revija obsega sto strani velikega formata; žepni format knjige ♦ biblio. folijski format; papir. format A 4 format pol papirja z mero 210 x 297 mm; tisk. DIN format format pol papirja s stalnim razmerjem stranic, katerih izhodiščna mera je 841 x 1.189 mm 2. publ., s prilastkom stopnja glede na kvaliteto; pomen, vrednost: umetniško delo evropskega formata; pesnik svetovnega formata / ekspr. človek izrednega formata; pren. manevri velikega formata ♪

   2.230 2.255 2.280 2.305 2.330 2.355 2.380 2.405 2.430 2.455  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA