Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ren (226-250)



  1.      drénjati se  -am se nedov. (ẹ́) pog. stati ali s težavo se premikati v množici ljudi; gnesti se, prerivati se: ljudje se drenjajo na ozkem pločniku; drenjati se pred vrati / v majhnem prostoru se je drenjalo čez dvajset zapornikov; otroci se drenjajo okrog peči drenjajóč se -a -e: opazoval je drenjajoče se otroke
  2.      drénje  -a s (ẹ̑) redko drenovo grmovje ali drevje: drenje je že v cvetju
  3.      drênje  -a s (é) glagolnik od dreti se: oglušujoče drenje ga je vznemirjalo; sračje drenje / drenje otrok
  4.      drénov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na dren: drenov grm; drenov les; drenova palica; suh je kakor drenov klin zelo; kar sem rekel, drži ko drenov klin trdno, nepreklicnoekspr. danes je pa drenove volje slabe
  5.      drenováča  -e ž (á) redko drenova palica: udaril ga je z drenovačo
  6.      drénovec  -vca m (ẹ́) redko 1. drèn: otroci so se skrivali med drenovci 2. ekspr. neroden, okoren človek: ti si mi pravi drenovec
  7.      drenovína  in drénovina -e ž (í; ẹ́) drenov les: suha drenovina
  8.      drénovje  -a s (ẹ́) drenovo grmovje ali drevje
  9.      drénovka  -e ž (ẹ́) redko palica iz drenovega lesa: urezal si je močno drenovko; vzel je drenovko in odšel
  10.      drenúlja  -e ž (ú) plod drena: rdeče drenulje; pijača iz drenulj; vino je bilo kislo, kakor da bi bilo iz samih drenulj
  11.      dresíren  -rna -o prid. () gastr. s katerim se dresirajo jedi: dresirne priprave / dresirni nož; dresirna vrečica
  12.      dresúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na dresuro: dresurni konji / dresurno jahanje / dresurni ton ton, s katerim daje dreser živali znamenje
  13.      državotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) ki ima sposobnost za tvorjenje, ustvaritev države: ta zbor je bil prvo državotvorno dejanje naroda; zgolj politično gibanje je polagoma preraslo v državotvorno / odrekati majhnemu narodu državotvorno sposobnost // ki podpira temelje obstoječe države: državotvorna miselnost
  14.      duhamóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. ki utrudljivo deluje na duha; mučen, moreč: duhamorno pisarniško delo; duhamorno dolgočasje; neprestano ponavljanje je za učence zelo duhamorno
  15.      duhomóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. ki utrudljivo deluje na duha; mučen, moreč: igrali so neko nadvse duhomorno dramo; duhomorna enoličnost; kmalu je zapustil duhomorno samostansko šolo / vse bolj pogosto se predaja duhomornim razglabljanjem
  16.      ren  -rna -o prid. () star. vraten: spotakniti se ob durni prag
  17.      dváinštirídesetúren  -rna -o prid. (--) ki traja dvainštirideset ur: dvainštirideseturen pohod / dvainštirideseturni delavnik
  18.      dvánajstúren  in dvanájstúren -rna -o prid. (-; á-) ki traja dvanajst ur: dvanajsturni vojaški spopad; čakalo ga je nepretrgano dvanajsturno delo
  19.      dvéúren  -rna -o prid. (ẹ̑-) ki traja dve uri: utrdba je padla po dveurnem srditem boju; vlak ima dveurno zamudo
  20.      dvójámboren  -rna -o prid. (ọ̑-ā) ki ima dva jambora: dvojamborna jadrnica
  21.      dvóméren  -rna -o prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-ẹ̄) knjiž. dvodimenzionalen, dvorazsežen: ploskev je dvomerna
  22.      dvómotóren  -rna -o prid. (ọ̑-ọ̄) ki ima dva motorja: dvomotorno letalo
  23.      dvóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dvor: dvorni služabniki; dvorna palača; dvorna straža / dvorni ceremonial; dvorne spletke / postal je dvorni dobavitelj / služboval je v dunajski dvorni knjižnici / dvorni svétnik v nekaterih državah naslov za visokega državnega uradnika; dvorna dama v nekaterih državah naslov za žensko, ki ob posebnih priložnostih spremlja vladarico; dvorna pisarna v stari Avstriji urad za zunanjo, notranjo in juridično upravo ter vrhovno sodišče ∙ dvorni norec človek, ki z norčijami zabava vladarja in njegovo spremstvo
  24.      dvósméren  -rna -o prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-ẹ̄) ki poteka v dveh smereh: dvosmeren promet / dvosmerna cesta
  25.      dvótíren  -rna -o prid. (ọ̑-) 1. ki ima dva tira: dvotirna proga; dvotirna železnica / dvotirni železniški promet 2. ki obravnava, rešuje kaj na dva različna načina: dvotirni sistem nagrajevanja / ekspr. bil je nepriljubljen zaradi svoje dvotirne politike dvojne, dvoličnešol. dvotirni šolski sistem šolski sistem z dvema različnima učnima programoma

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA