Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ren (1.530-1.554)



  1.      balalájka  -e ž () v ruskem okolju ljudsko glasbilo na tri strune: oglasile so se balalajke; brenkati, igrati na balalajko; orkester balalajk
  2.      balansírati  in balancírati -am nedov. () 1. loviti ravnotežje: balansirati na ograji, po vrvi; balansira z rokami; pren. balansirati med dvema strankama 2. preh. držati v ravnotežju: natakar spretno balansira krožnike / med pogovorom je lahkotno balansirala s skodelico
  3.      balást  -a m () 1. nekoristne stvari, navlaka: iz predalov je pospravil ves balast; pren. ti podatki so le nepotreben balast; znebil se je balasta iz preteklosti; v drami je preveč modnega balasta 2. aer., navt. material za obtežitev ladij, zrakoplovov
  4.      baldahín  -a m () streha iz dragocene tkanine, nebo: cerkveni dostojanstvenik stopa pod baldahinom; postelja, prestol z baldahinom; pren. nebesni baldahin; pod baldahinom vinske trte ♦ um. streha nad oltarji, nad kipi
  5.      báldrijan  -a m () zdravilna rastlina z rožnatimi cveti, ki raste na vlažnih tleh: korenine baldrijana // tinktura iz te rastline: deset kapljic baldrijana
  6.      báldrijanov  tudi baldrijánov -a -o prid. (; ) nanašajoč se na baldrijan: baldrijanove korenine / baldrijanov čaj; baldrijanove kapljice
  7.      balónček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od balon: spustiti meteorološki balonček / cel grozd pisanih balončkov; pren. ta izjava je bila poskusni balonček francoske diplomacije
  8.      bánčnik  -a m () 1. vodilni bančni uslužbenec: konferenca direktorjev in bančnikov / priznan bančnik strokovnjak za bančništvo 2. v kapitalistični ekonomiki bankir: pri volitvah si je zagotovil podporo bančnikov in industrijcev
  9.      bandúra  -e ž () ukrajinsko ljudsko glasbilo na več strun: brenkali so na bandure in kitare
  10.      banjánovec  -vca m () bot. epifit, ki raste v vzhodni Indiji in ima drevesnim deblom podobne nadomestne korenine, Ficus bengalensis: mogočni banjanovci
  11.      bánjka  -e ž () nar. dolenjsko ploščata posoda za prenašanje tekočin: na hrbtu je nesel težko banjko vina
  12.      bankrotêr  -ja m () kdor bankrotira: bankroterji in špekulanti; trgovec bankroter; pren., ekspr. moralni bankroter
  13.      bankrótnost  -i ž (ọ̑) bankrotno stanje: bankrotnost gospodarstva; pren., ekspr. skrival je svojo intelektualno bankrotnost
  14.      bankrótstvo  -a s (ọ̑) gospodarsko propadanje: ločitev politike od ekonomike vodi v bankrotstvo; pren., ekspr. bankrotstvo buržoazije pri urejanju nacionalnega vprašanja
  15.      barantíja  -e ž () raba peša 1. kupčija, (pre)kupčevanje: napravil je dobro barantijo; barantija s konji; pren., slabš. razkrinkati politične barantije 2. barantanje: barantija za njivo
  16.      barážen  -žna -o () pridevnik od baraža, zaporen: baražni balon; baražni ogenj
  17.      barbár  -a m () 1. za stare Grke in Rimljane pripadnik neciviliziranih ljudstev: vdor barbarov; boji z barbari 2. slabš. nekulturen človek, surovež: ali sem tak barbar? civiliziran barbar
  18.      bariêra  -e ž () 1. pregrada, ovira, zapora: postaviti, preskočiti bariero / pred plezalcem se dviga bariera stene; pren. odpraviti carinske bariere; rušiti bariere tradicij 2. mejna črta pri dvobojih: postaviti se deset korakov od bariere
  19.      bárijev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na barij: barijev hidroksid; barijev sulfat; barijeve spojine ♦ med. barijeva kaša raztopina barijevega sulfata, ki se da pacientu pri rentgenskem presvetljevanju, slikanju prebavne cevi
  20.      bárka  -e ž () večji, delno pokrit čoln: barke plavajo po morju; voziti se z ribiško barko; barka na motor, z jadri; pren. barka življenja // star. ladja: vojna barka je zasidrana v zalivu / Noetova barka po bibliji barka, s katero je Noe rešil svojo družino in živali vesoljnega potopa ∙ barko voziti pijan se opotekati; popivati
  21.      barók  -a m (ọ̑) um. evropski umetnostni slog med renesanso in klasicizmom: elementi baroka v arhitekturi; barok v glasbi, v literaturi / razstava baroka baročnih del // doba tega sloga: pozni barok
  22.      barométer  -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje zračnega pritiska: barometer kaže (na) spremenljivo; barometer pada; živosrebrni barometer; pren. kako kaže politični barometer? ta ustanova je bila barometer slovenske kulture
  23.      bárvati  -am nedov. () 1. prepajati, pokrivati z barvo: barvati steno, volno; barvati z zeleno barvo; barva si lase, ustnice ♦ med. barvati histološki preparat 2. povzročati obarvanost: zarja barva oblake; listje se barva; pren. barvati glas, pesniški izraz bárvan -a -o: rdeče barvan pod; barvani ljudje barvnopolti
  24.      barvílen  -lna -o prid. () ki je za barvanje: barvilna raztopina; barvilne snovi / barvilna moč ♦ bot. barvilni brošč rastlina z rdečim barvilom v koreniki, Rubia tinctorum; barvilni skalovec grmičast lišaj, iz katerega se pridobiva vijoličasto barvilo lakmus, Roccella tinctoria
  25.      básati  bášem tudi básam nedov., tudi basájte; tudi basála (á ) 1. s silo polniti, tlačiti: basati pipo / basati si jabolka v žepe 2. polniti orožje z naboji; nabijati: basati puško / basati možnar 3. nar. gorenjsko seliti se: vrgli so me iz bajte, še danes moram basati 4. brezoseb., pog. biti v stiski, zlasti glede na denar, čas: ob koncu meseca ga vselej baše; zdaj se obirate, potem vas bo pa basalo básati se pog. 1. tlačiti se, riniti se: potniki so se basali v avtobus 2. naglo, pohlepno jesti: otroci se bašejo s potico ● redko počasi se je basala s koleslja nerodno lezla, kobacala

   1.405 1.430 1.455 1.480 1.505 1.530 1.555 1.580 1.605 1.630  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA