Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (9.884-9.908)


  1.      nestvòr  -ôra m (ȍ ó) knjiž. pošast, spaka: pred seboj je zagledala čuden nestvor / le kako je mogel pripeljati v hišo ta nestvor / nestvor domišljije ♪
  2.      nesvójnik  -a m (ọ̑) knjiž. nevoljnik: v romanu predstavlja pisatelj življenje nesvojnikov ♪
  3.      neštevílnokrat  prisl. (ȋ) knjiž., redko neštetokrat, neskončnokrat: to pot sem prehodil že neštevilnokrat ♪
  4.      netílo  -a s (í) 1. sredstvo, priprava za netenje: v temi ni našel netila, da bi prižgal petrolejko / vžigalice so najbolj navadno netilo 2. netivo: netilo je zagorelo; iskra je vžgala netilo 3. knjiž. kar razvnema, vzpodbuja: pohvala je bila netilo za njegovo prizadevnost ♪
  5.      néto  prisl. (ẹ̑) po odbitku dajatev, prispevkov, stroškov: dobil boš neto pet tisoč; neto izračunani prejemki / cene veljajo za sto kilogramov neto čiste teže; neskl. pril.: bruto in neto dohodek čisti dohodek; neto proizvodnja / neto teža čista teža ◊ ekon. neto produkt in netoprodukt nanovo ustvarjena vrednost proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; neto naložba naložba, ki ne obsega nadomestila za amortizacijo; trg. bruto za neto zaračunavanje blaga po njegovi bruto teži ♪
  6.      nèubranljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da ubraniti: neubranljiv napad; neubranljiva sila ∙ publ. postaviti koga pred neubranljiv mat spraviti ga v brezizhoden položaj // ki se mu ne da ubraniti, upreti: neubranljiva skušnjava, strast, želja / pogled njegovih oči je bil neubranljiv / knjiž., redko neubranljiva usoda neizogibna / knjiž., ekspr. zajelo ga je neubranljivo hrepenenje po domu zelo veliko nèubranljívo prisl.: neubranljivo napadati ♪
  7.      nèubránost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neubranega: glasovna neubranost; neubranost igre je jemala predstavi vrednost ♪
  8.      neučakljív  -a -o prid. (ȋ í) redko neučakan: dolgo so jih čakali, da je bil voznik že zelo neučakljiv / ves neučakljiv se je oziral okrog neučakljívo prisl.: neučakljivo ji je stekel naproti ♪
  9.      neučakljívost  -i ž (í) redko neučakanost: od neučakljivosti so se mu začela tresti kolena ♪
  10.      nèugnán  -a -o prid. (ȅ-á) 1. ki se ne da ugnati, obvladati: po dvorišču so se podili neugnani otroci; po temperamentu je neugnan / ekspr. vesela, neugnana mladost / redko neugnan žrebec divji, neukročen 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: dela z neugnano vztrajnostjo; neugnana želja po sreči / neugnana opravljivka je velika, huda ● ekspr. bali so se njenega neugnanega jezika opravljanja, obrekovanja; ekspr. pri delu je neugnan zelo priden, prizadeven nèugnáno prisl.: neugnano se igrati, plesati ♪
  11.      nèugonobljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. neuničljiv: neugonobljiva snov; neugonobljivo pohištvo trdno, trpežno / to je izredno delaven, neugonobljiv človek / neugonobljivo hrepenenje zelo veliko ♪
  12.      nèujémanje  -a s (ȅ-ẹ̑) kar je nasprotno, drugačno od ujemanja: neujemanje cene z vrednostjo ♪
  13.      nèukanljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž., redko neizpodbiten, nedvomen: neukanljiv dokaz ♪
  14.      nèulovljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne da uloviti: neulovljiva veverica je skakala z veje na vejo / neulovljiv tat, vlomilec / neulovljiv privid, trenutek // knjiž. nedoločljiv, neopredeljiv: neulovljiv izraz na obrazu / pisatelj je v marsičem nejasen in neulovljiv ♪
  15.      neúmen  -mna -o prid., neúmnejši (ú ū) 1. ki ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: njegovi sodelavci niso neumni; ni neumen, le učiti se mu ne ljubi; preveč je neumen za šolo; neumen je kot noč, nizko kot tele zelo / ekspr. za krajo ni neumna zna spretno krasti / kot psovka gos neumna // ki ne vsebuje, izraža sposobnosti za tako dojemanje, mišljenje: neumen obraz; neumne oči / neumen odgovor 2. ki ne ravna v skladu z razumom, pametjo: vsak neumen otrok bi se pametneje odločil; mlad je še in neumen; človek je v teh letih najbolj neumen / ekspr.: bil je tako neumen, da mu je zaupal; ni tako neumen, kot se dela / ekspr.: neumen si, če ne izkoristiš priložnosti izkoristi jo; nisem neumen, da bi šel ne bom šel / kot psovka kaj si pa šel, tepec neumni; kot vzklik človek neumni, zdaj je prepozno // ki izraža tako ravnanje: neumen nasvet; neumna odločitev / ekspr.: neumne knjige; neumne misli 3. ekspr. duševno bolan, duševno nerazvit: kaj si neumen, da tako kričiš; bil je ravno toliko neumen, da ga niso mogli poklicati na odgovor; smejal se je, kot da bi bil neumen; uči se kot neumen zelo 4. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva zelo razburjen: ves neumen je od veselja; zaradi tekme je čisto neumen 5. ekspr. neprimeren, neustrezen: neumna navada; te pentlje na obleki so prav neumne; osebe v drami imajo neumna imena / imel sem same neumne izdatke // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: spravi te neumne karte; neumne težave; neumno naključje 6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: ima neumno srečo; obšlo ga je neumno veselje / pripoveduje neumne laži ● pog. naredil se je neumnega in ga ni pozdravil kot da ga ni videl, opazil; kot da ga ne pozna, ni spoznal; pog. naredi se neumnega in vprašaj kot da nič ne veš; pog., ekspr. neumen je na avtomobile zelo rad jih ima; pog., ekspr. neumen je na ženske ima veliko slo po ženskah; ekspr. še neumna žival skrbi za svoje mladiče nerazumna; ekspr. neumna leta puberteta; ekspr. neumno vreme zelo spremenljivo, nestalno; preg. najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir za srečo, uspeh niso vselej potrebne velike umske sposobnosti neúmno prisl.: neumno govoriti, se smejati, svetovati; neumno dober je do sorodnikov; neumno začuden obraz / v povedni rabi: neumno bi bilo, če bi se dali obkoliti; ni neumno, če greš neúmni -a -o sam.: neumni ne upoštevajo dokazov; govoril je same neumne; po neumnem je zapravila ugled ♪
  16.      neúmnež  -a m (ȗ) ekspr. neumen človek: tak neumnež, kot je on, vse narobe naredi / dela se neumneža, ki ne zna do pet šteti / kot psovka stoj, neumnež, da ne boš vsega pohodil ♪
  17.      neúmnik  -a m (ȗ) knjiž., redko neumen človek: zmerjala ga je z neumnikom ♪
  18.      neúmščina  -e ž (ȗ) nar. neumno govorjenje ali ravnanje; neumnost: kakšno neumščino si spet naredil ♪
  19.      nèupíranje  -a s (ȅ-ȋ) kar je nasprotno, drugačno od upiranja: neupiranje določbam, predpisom ♦ filoz. nauk o neupiranju religiozno-filozofski nauk L. N. Tolstoja, da se mora zlo sprejemati brez upiranja ♪
  20.      nèuporábljen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni uporabljen: novi, še neuporabljeni predmeti; neuporabljene tiskovine / drugi prostori so ostali zaprti in neuporabljeni ♪
  21.      nèupoštévan  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni upoštevan: neupoštevani predlogi, vzroki; njegove besede, želje so ostale neupoštevane / malo znani, neupoštevani ljudje ♪
  22.      nèupoštévanje  -a s (ȅ-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od upoštevanja: ta kritika temelji na neupoštevanju umetnikovega razvoja / neupoštevanje izraženih mnenj / neupoštevanje predpisov, zakonov neizpolnjevanje / knjiž. neupoštevanje pravic nepriznavanje, odrekanje ♪
  23.      nèupoštéven  -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. ki se ne da upoštevati: neupošteven predlog, ugovor; opravičilo se mu je zdelo neupoštevno ♪
  24.      nèurejênost  -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neurejenega: soba je naredila nanj vtis neurejenosti / kljub navidezni neurejenosti besed je bilo čutiti logično mišljenje / neurejenost družbenih razmer ♪
  25.      neúrje  -a s (ȗ) zelo močne padavine, navadno s hudim vetrom: neurje je naredilo veliko škodo; kraj je zajelo neurje / snežno neurje; pren. neurje v duši ♪

   9.759 9.784 9.809 9.834 9.859 9.884 9.909 9.934 9.959 9.984  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA