Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Red (9.801-9.825)
- nèprebujèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni prebujen, ni zbujen: vzela je še neprebujenega otroka s postelje / neprebujena narava / neprebujene človekove sile // knjiž. nezaveden, neosveščen: preprosti, neprebujeni ljudje so se nenadoma znašli pred veliko preizkušnjo; politično neprebujene množice / neprebujena narodna zavest ♪
- nèprecenljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost: njegove zasluge so neprecenljive; neprecenljivo delo / naredil mu je neprecenljivo uslugo zelo veliko / zbrano gradivo je neprecenljivega pomena, neprecenljive vrednosti ♪
- nèpregléden -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni pregleden: prikazati kaj v nepregledni obliki; nepregledna tabela / položaj je zelo nepregleden nejasen / v nepreglednem ovinku ga je zaneslo s ceste 2. nav. ekspr. ki obstaja v veliki meri: pred njim se je razprostiral nepregleden gozd; po cesti so se pomikale nepregledne kolone vojakov; nepregledna množica; poplave so povzročile nepregledno škodo ♪
- nèprehójen -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni prehojen: pred njimi je še velik del neprehojene poti / neprehojen sneg ♪
- nèpreiskán -a -o prid. (ȅ-á) ki ni preiskan: še nepreiskani predeli / to so nepreiskane, nedokazane govorice ♪
- nèpremíčen -čna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki je na stalno določenem mestu: nepremični predmeti, stroji; premična in nepremična stanovanjska oprema // ki se ne giblje, ne premika: nepremični del vrat ♦ lingv. nepremični naglas 2. ki se ne more premikati, hoditi: prenašati nepremične bolnike, ranjence // negiben: biti, ležati nepremičen; stal je nepremičen kot kip / njegov nepremični pogled mu je vzbujal strah 3. knjiž. nespremenljiv: nepremična usoda nèpremíčno prisl.: nepremično gledati, ležati, stati; nepremično pritrjen ♪
- nèpremíšljen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni premišljen: nepremišljen načrt, sklep; nepremišljene besede, obljube; nespametno, nepremišljeno govorjenje / nepremišljeno dejanje, ravnanje / nepremišljen človek / nepremišljena ljubezen nèpremíšljeno prisl.: ravnati nepremišljeno; sam.: bojim se, da bo naredil kaj nepremišljenega ♪
- nèpremóžen -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni premožen: tako veliko stanovanje je za dve nepremožni ženski predrago ♪
- nèprenéhen -hna -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. ki je, obstaja brez prenehanja: neprenehen boj proti mikrobom; v neprenehnem nasprotju sta si 2. ekspr. pogost, pogosten: neprenehni turški vdori so tlačane močno prizadevali nèprenéhno prisl., redko neprenehoma: neprenehno se jezi nad njim ♪
- nèpreplačljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost: nepreplačljiva usluga / nepreplačljiv delavec je ♪
- nèprepríčan -a -o prid. (ȅ-ȋ) redko ki ni prepričan: kljub prijateljevemu prepričevanju je ostal neprepričan ♪
- nèpreračunljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki ni preračunljiv: nepreračunljiva vrednost; v denarju nepreračunljive dobrine / to je odkrit, nepreračunljiv človek 2. katerega dejanje, ravnanje, zlasti v določenem položaju, se ne da predvideti: nanjo se ni mogoče zanesti, je preveč nepreračunljiva // knjiž. nepredvidljiv: nepreračunljive posledice; nepreračunljivo vreme 3. knjiž. nepremišljen, lahkomiseln: nepreračunljiv sklep; nepreračunljiva beseda, obljuba ♪
- nèpreračunljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepreračunljivega: nepreračunljivost takih dobrin / njegova vihravost in nepreračunljivost / knjiž. nepreračunljivost posledic nepredvidljivost ♪
- nèprestópen -pna -o prid. (ȅ-ọ̑) redko, v zvezi neprestopno leto navadno leto: prestopna in neprestopna leta ♪
- nèpreštéven -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki se ne da prešteti: nepreštevne zvezde / ekspr. park je bil prepreden z nepreštevnimi stezicami številnimi ♪
- nèprevíden -a -o prid. (ȅ-ȋ) zastar. nepričakovan, nepredviden: neprevideni dogodki ◊ rel. umrl je nepreviden brez zakramentov za umirajoče ♪
- nèpričakován -a -o prid. (ȅ-á) 1. ki ni pričakovan: prišli so nepričakovani gostje / nepričakovan dogodek; nastopile so nepričakovane ovire, težave; nepričakovana zmaga; na nepričakovano vprašanje ni znal odgovoriti / redko kadar sem se oglasil tam, sem bil nepričakovan nezaželen 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: občutil je nepričakovan užitek nèpričakováno 1. prislov od nepričakovan: nepričakovano se zgoditi; zbrali so nepričakovano veliko vsoto; študij je končal nepričakovano hitro 2. izraža trenutnost: nepričakovano se je sklonil in stekel proč ♪
- nepríden -dna -o prid. (í ȋ) zastar. 1. malo vreden, nekoristen: daleč okrog se je razprostiral prazen, nepriden svet 2. malovreden, ničvreden: veliko žalosti je prestal zaradi svojega nepridnega sina ♪
- neprídipràv -áva m (ȋ-ȁ ȋ-ȃ) 1. evfem. malovreden, ničvreden človek, navadno mlajši: trije nepridipravi so vlamljali v avtomobile; osumili so že znanega nepridiprava; tolpa mladih nepridipravov 2. ekspr. nagajiv, poreden otrok: vsi trije fantički so pravi nepridipravi / kot nagovor kaj si spet storil, ti nepridiprav ♪
- nèprídoven -vna -o prid. (ȅ-í) star. malo vreden, nekoristen: končajva to nepridovno govorjenje / nepridovna novica slaba, neprijetna / pusti pri miru te nepridovne ljudi malovredne, ničvredne ♪
- nèprijázen -zna -o prid., nèprijáznejši (ȅ-á ȅ-ā) 1. ki mu manjka prijaznosti: neprijazna ženska; prodajalka je redkobesedna in neprijazna do kupcev; bil je zelo neprijazen z njo / neprijazen pogled; neprijazne besede // ekspr. neprijeten, pust: kraj se mu je zdel zelo neprijazen; stara, neprijazna hiša; bilo je neprijazno vreme / neprijazen veter hladen, mrzel / vztrajali so kljub neprijaznim razmeram težavnim 2. zastar., z dajalnikom sovražen, nasproten: neprijazni mu ljudje so se veselili njegovega neuspeha; sosed mi je neprijazen nèprijázno prisl.: neprijazno se držati, gledati, odgovoriti ♪
- nèprijemljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da prijeti: zrak je neprijemljiv / ekspr. to je človekov neprijemljivi svet / neprijemljiva predstava o čem nejasna ♪
- nèprijéten -tna -o prid., nèprijétnejši (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni prijeten: začutil je neprijeten hlad; neprijeten veter; neprijetna pokrajina / ima zelo neprijeten občutek / evfem. ima neprijetne slutnje slabe / neprijeten okus, vonj // z dajalnikom ki ne ugaja, ni všeč: te besede so mu neprijetne / njegovo izražanje mu je bilo neprijetno 2. ki povzroča zadrego, napetost: čaka ga precej neprijeten pogovor; v zelo neprijetnem položaju je; reševal je neprijetne stvari, zadeve 3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi negativne lastnosti: neprijeten človek, kolega / ima precej neprijetnih lastnosti nèprijétno prislov od neprijeten: neprijetno dišati; neprijetno vplivati na kaj // v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodje, zadrego: neprijetno mi je bilo, ko sem ga srečal; sam.: narediti kaj neprijetnega ♪
- nèpríličnost -i ž (ȅ-í) neprimernost: spoznal je nepriličnost svojega predloga // star. neprijetnost, težava: večkrat se mu je primerila kaka nepriličnost ♪
- nèpriljúbljen -a -o prid. (ȅ-ú) ki ni priljubljen: biti, postati nepriljubljen; splošno nepriljubljen človek / ta predmet je med dijaki zelo nepriljubljen ♪
9.676 9.701 9.726 9.751 9.776 9.801 9.826 9.851 9.876 9.901