Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (9.784-9.808)


  1.      nèpopóln  -a -o [u̯n] prid. (ȅ-ọ̑) ki ni popoln: nepopoln naslov; predložili so še nepopolne podatke; knjižna zbirka je nepopolna / nepopoln uspeh / prijavili so se kandidati z nepopolno srednjo šolo nedokončano ◊ ekon. nepopolna konkurenca konkurenca, za katero so značilne omejitve glede ponudbe in povpraševanja; lingv. nepopolni stavek stavek, ki mu manjka povedek; mat. nepopolno število število brez zadnjih decimalk; soc. nepopolna družina družina, v kateri manjka eden od staršev nèpopólno prisl.: nepopolno odgovarjati ♪
  2.      nèpopravljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da popraviti: nepopravljiv stroj / položaj v podjetju je nepopravljiv; naredil je nepopravljivo napako / zgodila se mu je nepopravljiva krivica / nepopravljiva izguba, škoda / ekspr. to bo imelo zanj nepopravljive posledice / je nepopravljiv prepirljivec nèpopravljívo prisl.: nepopravljivo pokvariti; nepopravljivo slab človek; sam.: zgodilo se je nekaj nepopravljivega ♪
  3.      nèporáben  -bna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki se ne da porabiti: neporabni predmeti; neporabna živila ♪
  4.      nèporábljen  -a -o prid. (ȅ-á) ki (še) ni porabljen: neporabljen material so odpeljali / neporabljen dopust, kredit ♪
  5.      nèposedujóč  tudi nèposedujòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) publ., navadno v zvezi neposedujoči razred delavski razred, proletariat: izkoriščanje neposedujočega razreda v kapitalizmu ♪
  6.      nèposnemljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da posnemati: neposnemljiv način, poskus; jezik njegovega romana je neposnemljiv / ekspr.: ta slikar je v barvni tehniki neposnemljiv; neposnemljivo literarno delo ∙ redko dekle neposnemljive miline nepopisne, neizmerne nèposnemljívo prisl.: neposnemljivo prikazati kaj; neposnemljivo lep prizor ♪
  7.      nèpotekljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž., redko neizčrpen, neizčrpljiv: nepotekljive zaloge / nepotekljiv vir znanja ♪
  8.      nèpotréba  -e ž (ȅ-ẹ̑) knjiž., redko kar je nasprotno, drugačno od potrebe: umetnost je zanj nepotreba / zatekali so se k njemu v potrebi in nepotrebi / star. razburja se čisto po nepotrebi po nepotrebnem ♪
  9.      nèpovráten  -tna -o prid. (ȅ-ā) ki se ne more vrniti; nepovrnljiv: nepovratni časi, trenutki; nepovratna preteklost ∙ knjiž., redko nepovratni kraji zelo oddaljeni; vznes. odšli so na nepovratno pot umrli so nèpovrátno prisl.: nepovratno miniti, oditi ♪
  10.      nèpoznánje  -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od poznanja: nepoznanje resničnih vzrokov ga je privedlo do napačne presoje; nepoznanje zakonov in odredb / tako mnenje je izviralo iz nepoznanja razmer ♪
  11.      nèpoznaválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȅ-ȃ) kdor ni poznavalec: nepoznavalci glasbe, umetnosti, zgodovine / na nepoznavalce razmer je njegova izjava naredila neprijeten vtis ♪
  12.      nèpozórnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nepozornega človeka: njegova nepozornost do matere // nepazljivost: nepozornost poslušalcev je predavatelju jemala pogum ♪
  13.      nèpráktičnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nepraktičnega človeka: to dokazuje njegovo nepraktičnost / nepraktičnost notranje razporeditve ♪
  14.      nèprávi  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni pravi: dal mu je neprave podatke; navedel je nepravi vzrok za svojo odsotnost / ekspr. kdor spremlja človeka samo v sreči, je nepravi prijatelj / s svojo prošnjo je prišel ob nepravem času; lotiti se česa z nepravimi pripomočki, z neprave strani / šli so po nepravi poti; pismo je prišlo v neprave roke / ogrlica iz nepravih biserov / piti nepravo kavo pijačo iz kavnega nadomestka; neprava svila umetna svila ● ekspr. obrnil si se na nepravi naslov v tej zadevi ti ne bom pomagal, ustregel ◊ anat. neprava rebra trije pari reber, ki se stikajo s sedmim parom reber; geom. neprava premica, ravnina, točka neskončno oddaljena premica, ravnina, točka; lingv. nepravi predlogi samostalniki in prislovi v predložni funkciji; mat. nepravi ulomek ulomek, pri katerem je števec večji od imenovalca; sam.: ločiti pravo od nepravega ♪
  15.      nèpravovéren  -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) za pripadnike določene veroizpovedi ki ne priznava v celoti sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov: nepravoveren musliman; pren., ekspr. nepravoveren ideolog; nepravoverno mnenje ♪
  16.      nèprávšen  -šna -o prid. (ȅ-ȃ) star. nepravilen, nenavaden: tako nepravšno stanje je dolgo trajalo / čeprav je nepravšen človek, tega ne bi naredil malovreden, ničvreden ♪
  17.      nèpre...  predpona v imenskih sestavljenkah in prislovih (ȅ) za omejevanje, zmanjševanje visoke ali presežne stopnje: neprehud, nepreobširen, nepreobširnost, nepreprijazno ♪
  18.      nèprebujèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni prebujen, ni zbujen: vzela je še neprebujenega otroka s postelje / neprebujena narava / neprebujene človekove sile // knjiž. nezaveden, neosveščen: preprosti, neprebujeni ljudje so se nenadoma znašli pred veliko preizkušnjo; politično neprebujene množice / neprebujena narodna zavest ♪
  19.      nèprecenljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost: njegove zasluge so neprecenljive; neprecenljivo delo / naredil mu je neprecenljivo uslugo zelo veliko / zbrano gradivo je neprecenljivega pomena, neprecenljive vrednosti ♪
  20.      nèpregléden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni pregleden: prikazati kaj v nepregledni obliki; nepregledna tabela / položaj je zelo nepregleden nejasen / v nepreglednem ovinku ga je zaneslo s ceste 2. nav. ekspr. ki obstaja v veliki meri: pred njim se je razprostiral nepregleden gozd; po cesti so se pomikale nepregledne kolone vojakov; nepregledna množica; poplave so povzročile nepregledno škodo ♪
  21.      nèprehójen  -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni prehojen: pred njimi je še velik del neprehojene poti / neprehojen sneg ♪
  22.      nèpreiskán  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni preiskan: še nepreiskani predeli / to so nepreiskane, nedokazane govorice ♪
  23.      nèpremíčen  -čna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki je na stalno določenem mestu: nepremični predmeti, stroji; premična in nepremična stanovanjska oprema // ki se ne giblje, ne premika: nepremični del vrat ♦ lingv. nepremični naglas 2. ki se ne more premikati, hoditi: prenašati nepremične bolnike, ranjence // negiben: biti, ležati nepremičen; stal je nepremičen kot kip / njegov nepremični pogled mu je vzbujal strah 3. knjiž. nespremenljiv: nepremična usoda nèpremíčno prisl.: nepremično gledati, ležati, stati; nepremično pritrjen ♪
  24.      nèpremíšljen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni premišljen: nepremišljen načrt, sklep; nepremišljene besede, obljube; nespametno, nepremišljeno govorjenje / nepremišljeno dejanje, ravnanje / nepremišljen človek / nepremišljena ljubezen nèpremíšljeno prisl.: ravnati nepremišljeno; sam.: bojim se, da bo naredil kaj nepremišljenega ♪
  25.      nèpremóžen  -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni premožen: tako veliko stanovanje je za dve nepremožni ženski predrago ♪

   9.659 9.684 9.709 9.734 9.759 9.784 9.809 9.834 9.859 9.884  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA