Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (9-33)

9.      redár  -ja m (á) 1. kdor skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi: redarji so skušali pomiriti množico; redar na prireditvi, pri pohodu 2. jur., do 1918 pripadnik redarstva: redarji so tatove kmalu izsledili / mestni, občinski redar ● zastar. redar je opazil požar nočni čuvaj ♪
10.      redárka  -e ž (á) ženska, ki skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi: določiti redarke ♪
11.      redárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na redarje ali redarstvo: redarske naloge / redarska služba / prijaviti tatvino redarskim oblastem ♪
12.      redárstven  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na redarstvo: redarstvena služba / osumljence je zasliševal redarstveni uradnik ♪
13.      redárstvo  -a s (ȃ) 1. delo redarjev: dobro opravljati redarstvo 2. jur., do 1918 organ, ki skrbi za javni red in mir: redarstvo je izdalo drugačen ukaz / mestno redarstvo / odpeljati koga na redarstvo na sedež redarstva ♪
14.      rédčenje  -a s (ẹ́) glagolnik od redčiti: redčenje beleža / redčenje sadik / redčenje gozda / ekspr. redčenje avtobusov manjšanje števila avtobusov na določeni liniji ♦ gozd. izbiralno, odbiralno redčenje; nizko pri katerem se seka zlasti nižje drevje, visoko redčenje pri katerem se seka zlasti višje drevje ♪
15.      redčílo  -a s (í) redko razredčilo: kot redčilo uporabiti firnež ♪
16.      redčína  -e ž (í) 1. površina v gozdu, porasla z redkim drevjem ali grmovjem: ko je prišel na redčino, so ga opazili; jase in redčine 2. ekspr. kar je redko: najprej je pojedel redčino, potem pa žličnike 3. knjiž. redkost: redčina zraka v višinah ♪
17.      rédčiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. delati (bolj) redko: firnež redči barve; redčiti omako z vodo / redčiti peso, solato; redčiti veje / redčiti gozd ♦ agr. redčiti sadnemu drevju plodove 2. povzročati, da se kaka skupina, skupnost številčno manjša: kuga, lakota je redčila prebivalstvo rédčiti se 1. postajati (bolj) redek: lasje se mu že redčijo / gozd se redči, kmalu bomo na vrhu / megla se redči / ekspr. noč se redči postaja manj temna 2. postajati številčno manjši: zaradi napadov, naporov se je četa redčila / zelene površine v mestih se zmeraj bolj redčijo ♪
18.      rédek  -dka -o prid., redkéjši tudi rédkejši (ẹ́) 1. ki je bolj v tekočem kot v trdnem stanju: redka omaka; malta je preveč redka 2. razvrščen v velikih medsebojnih presledkih: redke veje; trava je zaradi suše redka; redko drevje / redki lasje; ima zelo redko brado // ki sestoji iz enot, razvrščenih v velikih medsebojnih presledkih: redek glavnik; redek gozd / redka mreža mreža z večjimi luknjicami; redko blago 3. skozi katerega se lahko vidi: redka megla / ekspr. redka tema 4. ki obstaja v majhni meri: promet v tistih krajih je še redek; redka naseljenost 5. ki je glede na določeno dejstvo tak, kakršnih je v določeni skupini malo: on je eden izmed redkih ljudi, ki mu je to uspelo; to vedo le redki posamezniki // ki je tak, kakršnih je malo sploh: knjižnica hrani več redkih starih knjig; ta rastlina, žival je redka 6. ki se pojavlja v velikih časovnih presledkih: redki streli / njegovi obiski so postajali vse bolj redki / na redke čase se vidiva malokdaj, poredkoma 7. ki se malokdaj pojavi, ponovi: dočakati redek jubilej; taki prizori v sodobni dramatiki niso redki; izkoristiti redko priložnost / postreči z izbranimi, redkimi jedmi // ki ima razmeroma majhno frekvenco: to so redki primeri; slovar vsebuje tudi redke besede ● ta človek je redkih besed zelo malo govori; preg. goste službe, redke suknje kdor zelo pogosto menjava delo, službe, revno živi ◊ les. redki les les z redkimi, širokimi letnicami; metal. redke kovine kovine, ki se zaradi dragih postopkov pridobivanja redko uporabljajo rédko prisl.: redko prihaja k nam; redko obljudeni kraji; ekspr. redko redko se to zgodi rédki -a -o sam.: le redki to razumejo; jesti kaj redkega; na redko mu piše naredko; po redkem se vidita poredkoma ♪
19.      redemptoríst  -a m (ȋ) rel. član reda, ki se ukvarja zlasti z misijoni, verskimi prireditvami ♪
20.      réden  -dna -o prid., rédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki se ujema, je v skladu s predpisi, načrti in je določen vnaprej: redne in dodatne delovne obveznosti; reden in izreden / redni delovni čas z zakonom določen polni delovni čas; redni letni dopust / poskusil bom urediti stvar najprej po redni poti // ki se ujema, je v skladu s predpisi, pravili in se ponavlja ob določenem času, v določenih časovnih presledkih: jutri imamo redni letni zbor / redne letalske, prometne zveze / redni in posebni vlaki / redna izdaja, knjižna zbirka 2. ki ima s splošno veljavnimi predpisi, pravili določen status, pravni položaj: redni član društva; redni študent / redni član akademije akademik najvišje stopnje; redni profesor univerzitetni predavatelj najvišje stopnje 3. ki je tak, kot se pričakuje, mora biti: veter je močno oviral reden potek tekmovanja 4. ki se ponavlja ob določenem času, v določenih časovnih presledkih: redni dnevni sprehod; redna radijska oddaja; redno čiščenje zob; sprva slučajna srečanja so postajala vse bolj redna // ki se ponavlja brez izostankov, preskokov: zahtevati redno dostavo časopisa; reden in nereden 5. ki dela kaj v enakomerno se ponavljajočih, sorazmerno kratkih časovnih obdobjih: redni bralci knjig; on je v tej hiši reden gost 6. ki ima, kaže smisel za red: redni učenci; reden in nereden / redno življenje 7. stalno organiziran in označen po zahtevah mednarodnega prava: v boju proti upornikom so sodelovale tudi redne čete; priznati partizane kot redno vojsko / redni diplomatski odnosi diplomatski odnosi, ki jih vzdržujejo stalne diplomatske misije ◊ jur. sprejeti zakon po rednem postopku po postopku v več stopnjah, določenih z zakonom; redna likvidacija likvidacija, ko delovna organizacija ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti; redna sodišča sodišča, ki odločajo predvsem v civilnih in kazenskih zadevah; redna pravna sredstva pravna sredstva, dovoljena proti sodnim odločbam, ki (še) niso pravnomočne; min. redni žarek žarek, ki ima v kristalu v vseh smereh isto hitrost; šol. redni izpitni rok; šport. v rednem času se je tekma končala neodločeno rédno prisl.: revija izhaja redno; ta bolezen se redno konča s smrtjo; ekspr. redno odhaja na počitnice v hribe; po kosilu redno pijejo kavo; redno ali izredno študirati ∙ zastar. niti redno se ni poslovil, tako se mu je mudilo primerno, kot zahteva vljudnost; redno se zaposliti za nedoločen čas in s polnim delovnim časom; zastar. redno zasajene trte v urejenih, ravnih vrstah ♪
21.      redeník  -a m (í) žarg., voj. trak iz nabojev, spojenih z gibljivimi členki; nabojnik: mitraljezec z redenikom čez prsi ♪
22.      redigíranje  -a s (ȋ) glagolnik od redigirati: redigiranje zbornika / končati redigiranje; redigiranje formulacije ♪
23.      redigírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; urejati: redigirati radijska poročila; redigirati zbornik 2. delati, da dobi kako besedilo vsebinsko, jezikovno ustreznejšo obliko; spreminjati, popravljati: redigirati govor, pogodbo; Prešeren je redigiral nekaj ljudskih pesmi / redigirati jezik, ločila ◊ lingv. redigirati geslo za objavo v slovarju ga pomensko, oblikovno, stilno razčlenjevati v pismeni obliki, urejati redigíran -a -o: redigiran članek, pravilnik ♪
24.      redílen  -lna -o prid., redílnejši (ȋ) 1. ki redi, debeli: redilna hrana; ta jed je preveč redilna 2. zastar. hranljiv: redilne snovi v sadju; mleko je zelo redilno ♪
25.      redílnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost redilnega: velika redilnost močnatih jedi / zastar. redilnost mleka hranljivost ♪
26.      redílo  -a s (í) 1. snov, hrana, ki redi, debeli: to je dobro redilo 2. zastar. hranilo: beljakovine, maščobe in druga redila ♪
27.      redingót  -a m (ọ̑) obl. v pasu zožen, prerezan plašč brez pasu: nositi, obleči redingot; črn redingot; neskl. pril.: redingot plašč ♪
28.      redingóta  -e ž (ọ̑) knjiž., redko redingot: obleči redingoto ♪
29.      rédis  neskl. pril. (ẹ̑) teh., v zvezi redis pero pero s ploščato okroglo konico za pisanje, risanje s tušem: risati z redis peresom ♪
30.      rèdistribúcija  -e ž (ȅ-ú) knjiž. prerazdelitev: redistribucija sredstev / redistribucija funkcij, oblasti ♪
31.      redíšče  -a s (í) zastar. gojišče: redišče fazanov ♪
32.      redítelj ¹ -a m (ȋ) 1. kdor skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi: reditelji z rdečimi trakovi na rokavih so usmerjali množico; kinematografsko podjetje zaposli več rediteljev; reditelj na parkirnem prostoru, v gledališču // šol. učenec, ki skrbi za red, čistočo v razredu: reditelj je pobrisal tablo in prezračil razred 2. zastar. organizator, vodja: reditelj maškarade, veselice / dvorni reditelj ceremoniar ♪
33.      redítelj ² -a m (ȋ) star. rednik, hranilec: reditelj družine / reditelj sirote rejnik / konjski reditelj konjerejec ♪

   1 9 34 59 84 109 134 159 184 209