Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (8.084-8.108)



  1.      málone  prisl. (á) redko skoraj: odšli so malone vsi
  2.      malopríd  -a m () star. ničvreden človek, malopridnež: treba bi bilo kaznovati tega maloprida
  3.      maloprída  -e ž () star. ničvreden človek, malopridnež: s to maloprido se že ne boš omožila
  4.      maloprída  m neskl. () star., v imenovalniku ali tožilniku ničvreden človek, malopridnež: razglasiti koga za maloprida / ti maloprida ti tak
  5.      malopríden  -dna -o prid., maloprídnejši (í ) 1. ekspr. ničvreden, malovreden: malopriden človek; malopriden sin / zabavati se z malopridnimi ženskami vlačugami, prostitutkami / sovražil je pokvarjenost malopridnega sveta / zašel je na malopridno pot 2. zastar. ki ne daje veliko koristi: ob poti raste malopridno grmovje
  6.      maloprídnež  -a m () ekspr. ničvreden, malovreden človek: iz malopridneža je postal priden in vesten človek; v svoji okolici je veljal za malopridneža; ko se je klatil po svetu, se je seznanil z mnogimi malopridneži // človek, ki zavestno naredi kaj narobe, kaj slabega: treba bi bilo kaznovati malopridneže, ki so razbili okna
  7.      maloprídnica  -e ž () ekspr. ničvredna, malovredna ženska: malopridneži in malopridnice / kot nagovor kod se potepaš, malopridnica / v mladih letih je bila malopridnica vlačuga, prostitutka
  8.      maloprídnik  -a m () star. ničvreden človek, malopridnež: to je največji malopridnik med nami; nimamo opravka z dobrimi ljudmi, ampak z malopridniki // človek, ki zavestno naredi kaj narobe, kaj slabega: treba bo kaznovati malopridnike, ki so lovili ptiče
  9.      maloprídnost  -i ž (í) 1. ekspr. lastnost, značilnost malopridnega, ničvrednega človeka: njegova malopridnost ni poznala meje / ti fantje so cvet malopridnosti; imeli so ga za zgled malopridnosti 2. star. ničvredno, malovredno dejanje: naredil sem malopridnost; poskušal je, da se malopridnost ne bi razvedela 3. ekspr., redko ničvreden, malovreden človek: tej malopridnosti se vse posreči prej kot drugim ljudem / kot nagovor le pazi se, ti malopridnost ti taka
  10.      malosŕčen  -čna -o prid. () star. malodušen, neodločen: biti, postati malosrčen; strah ga je naredil malosrčnega / imeti malosrčen značaj
  11.      málost  tudi malóst -i ž (á; ọ̑) 1. star. kar je malo pomembno, nepomembno; malenkost: tu pa tam je opozoril na kako malost; ob malostih okoli sebe ne vidi velikih stvari; ne mara se ukvarjati z malostmi // malo pomemben, malo vreden predmet: s to malostjo sem se te spomnil za rojstni dan 2. redko lastnost, značilnost majhnega; majhnost: malost moje domovine; številčna veličina in malost / polašča se ga čustvo malosti
  12.      maloštevílen  -lna -o prid. () publ. ki obstaja v majhnem številu: maloštevilne hiše; skrbno je hranila njegova maloštevilna pisma; taka najdišča so maloštevilna redka / veliki in maloštevilni narodi majhni
  13.      máltar  -ja [t in lt] m () redko kdor dela malto: najeti bi moral še dva maltarja // slabš. zidar: šel je med maltarje
  14.      maltéški  -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: film. malteški križ vrtljiva zaslonka v kinoprojektorju ali snemalni kameri; rel. malteški križ križ z zarezami na koncu krakov; malteški viteški red viteški red, ki se ukvarja zlasti s strežbo bolnikov
  15.      maltežàn  in maltežán -ána m ( á; ) rel. član malteškega viteškega reda: maltežani in templjarji
  16.      malvázijec  in malvazíjec -jca m (á; ) redko kakovostno belo vino iz grozdja malvazije; malvazija: na mizo je prinesel buteljko malvazijca
  17.      mámika  -e ž (ā) nar. štajersko mama, mati: otrok kramlja z mamiko / kot nagovor draga mamika / ženska je naredila vtis ljubeznive mamike
  18.      mamílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na omamljanje: mamilen učinek / mamilno sredstvo
  19.      mamílo  -a s (í) sredstvo, ki povzroča ugodje in lajša bolečine: uživati mamila; vbrizgati mamilo; močno mamilo; tihotapci mamil / vpliv mamil na mladino; navajenost na mamila / ekspr. v vinu je iskal mamila svojim bolečinam utehe
  20.      mána  -e ž (ā) 1. sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice: čebele nabirajo mano; hojeva mana; listna mana 2. po bibliji snov, ki jo je Bog pošiljal Izraelcem za hrano v puščavi na poti v Palestino: nabirati mano; kakor sladko mano so sprejeli vsako njegovo besedo; pren., ekspr. to je bila prava mana za njegov želodec
  21.      manchestrski  -a -o [ménče-] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Manchester: manchestrska industrija ♦ ekon. manchestrski liberalizem gospodarski liberalizem sredi 19. stoletja v Angliji
  22.      manchestrstvo  -a [ménče-] s (ẹ̑) ekon. gospodarski liberalizem sredi 19. stoletja v Angliji
  23.      mandarín  -a m () v stari Kitajski višji državni uradnik: pripeljali so ga pred mandarina; mandarin najvišje stopnje
  24.      mandrágola  -e ž (á) knjiž., redko mandragora: pripraviti napoj iz korenine mandragole
  25.      mandrágora  -e ž (á) bot. strupena sredozemska rastlina z močno odebeljeno korenino, zelenkasto belimi cveti in rumenimi jagodami, Mandragora officinarum: omamljati z mandragoro; korenina mandragore / narediti ljubezensko pijačo iz mandragore

   7.959 7.984 8.009 8.034 8.059 8.084 8.109 8.134 8.159 8.184  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA