Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (7.909-7.933)


  1.      lomljáva  -e ž (ȃ) knjiž., redko hrušč, trušč: strahotna lomljava ♪
  2.      lomòt  -ôta m (ȍ ó) knjiž., redko hrušč, trušč: lomot podirajočega se mostu ♪
  3.      lončaríja  -e ž (ȋ) redko lončarstvo: lončarija se opušča // lončarski izdelki: prodajati lončarijo ♪
  4.      lončárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na lončarje ali lončarstvo: prodajati lončarske izdelke / lončarska delavnica, obrt / lončarska središča / lončarska glina; lončarska peč peč za žganje glinaste posode ♦ etn. lončarsko kolo ali lončarsko vreteno priprava z vrtečo se ploščo, na kateri lončar oblikuje glinasto posodo ♪
  5.      lônček  -čka m (ō) 1. manjšalnica od lonec: lonček se je prevrnil; postaviti lonček na štedilnik; ona je kakor majhen lonček - hitro vzkipi / cvetlični lonček; lonček s pelargonijami; stojalo za lončke / lonček juhe 2. igrača, ki predstavlja lonček, posodico: kupiti deklici majhen štedilnik in lončke; otrok se igra v pesku z lopatico in lončki 3. posodica s pokrovčkom, navadno porcelanasta, za zdravila, lepotilna sredstva: vrsta lončkov v lekarni / lonček kreme ● ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj lonček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno; pog. dečki so metali kamenje v lončke na električnih drogovih v izolatorje ◊ čeb. matični lonček matičnik ♪
  6.      lônčič  -a tudi lončìč -íča m (ō; ȉ í) redko lonček: naliti mleko v lončič ♪
  7.      lópa  -e ž (ọ́) 1. pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev: vleči voz iz lope; stati pod lopo / čolnarska lopa; lopa za žagan les, letala // pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju: ljudje so prihajali iz cerkve in postajali v lopi; mize v gostilniški lopi verandi / cerkvena lopa // redko hišica, baraka: oglarska, stražna lopa 2. velik pokrit in zaprt prostor, navadno brez stropa, namenjen zlasti za industrijska dela ali večje prireditve: gradnja nove lope / ladjedelska, montažna, tovarniška lopa; sejemske lope; strelske lope na sejmu 3. star. senčnica, uta: sedeti v lopi; senčna, zelena lopa; lopa na vrtu 4. zastar. veža, avla: stal je v lopi in si ni upal naprej ◊ alp. lopa prostor pod previsom v skalovju; arhit. arkadna lopa ♪
  8.      lopátar  -ja m (ȃ) 1. nav. ekspr. delavec, ki dela z lopato: lopatarji in kramparji 2. zool. jelen z lopatastim rogovjem; damjak: čreda lopatarjev ♪
  9.      lopátast  -a -o prid. (á) 1. podoben lopati: krt ima lopataste sprednje noge; lopatasto rogovje / ekspr. imeti lopataste dlani, roke velike, široke 2. ki ima lopate: lopatasto mlinsko kolo; takrat so imeli parniki lopatasta kolesa ♪
  10.      lopátati  -am nedov. (ȃ) redko 1. metati z lopato: ves dan je lopatal in vozil pesek 2. knjiž. z lopato rezati in obračati zemljo; lopatiti: globoko lopatati ♪
  11.      lôpati  -am nedov. (ō ȏ) ekspr., redko tolči, udarjati, navadno s čim ploskim: navdušeno ga je lopal po rami ♪
  12.      lopátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na lopatico: lopatična kolesa / bolečine v lopatičnem predelu ♦ anat. lopatični greben izboklina na hrbtni ploskvi lopatice ♪
  13.      lopátiti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. z lopato rezati in obračati zemljo: spomladi je lopatil in sadil / lopatiti gredice ♪
  14.      lópica  -e ž (ọ́) nav. ekspr. manjšalnica od lopa: šivala je v lopici pred hišo / vrtna lopica ♪
  15.      lôpniti  -em dov. (ó ȏ) 1. ekspr. udariti, navadno s čim ploskim: lopniti konja po hrbtu; prijateljsko je lopnil znanca po rami; lopniti s knjigo po glavi; lopniti se z dlanjo po prsih // udariti sploh: molči, sicer te lopnem; pren. na sestanku so lopnili tudi po njem 2. ekspr. plosko pasti: lopniti na tla; lopnil je v sneg 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: že spet je lopnil ● ekspr., redko ušla je od doma, je lopnil hitro rekel; ekspr. nekje so lopnila vrata se glasno zaprla; ekspr., redko kar takole lopne v hišo nepričakovano pride ♪
  16.      lopòt  -ôta m (ȍ ó) redko kratek tleskajoč udarec, ropot: vrata so se z lopotom zaprla ♪
  17.      lopotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) redko 1. plosko, tleskajoče udarjati: lopotala je po krilu, da bi iztepla prah / golob lopota s perutmi 2. ekspr. hitro, nerazumljivo govoriti: niso ga razumeli, ker je lopotal / sosede so lopotale o njenem življenju govorile, pripovedovale ♪
  18.      lópov  in lôpov -a m (ọ̑; ȏ) slabš. ničvreden človek, malopridnež: tisti lopov ga je udaril; poštenjak med lopovi / kot psovka to mi boš plačal, ti lopov ♪
  19.      lópovski  in lôpovski -a -o prid. (ọ̑; ȏ) slabš. ničvreden, malovreden: to je lopovski človek / kazen za njegovo lopovsko življenje / kot psovka lopov lopovski ♪
  20.      lópovstvo  in lôpovstvo -a s (ọ̑; ȏ) slabš. ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje: kakšno lopovstvo spet pripravlja ♪
  21.      lópovščina  in lôpovščina -e ž (ọ̑; ȏ) slabš. ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje: delati, početi lopovščine; njegove lopovščine so postale znane ♪
  22.      lopúta  -e ž (ú) 1. priprava za zapiranje odprtine, odpirajoča se navadno navzgor: odpreti loputo na letalu; vzdignil je loputo in se spustil v klet; loputa v stropu 2. teh. vrtljiva plošča v cevi za reguliranje pretoka: pripreti loputo / dušilna loputa ki duši, zmanjšuje tok plina; zapiralna loputa; zračna loputa 3. redko del oblačila, pokrivala, ki se da zavihati: spustil je lopute kučme čez ušesa / hlače na loputo bavtaro ● redko loputa mlina na veter se je zlomila lopata ◊ anat. vsaka od mrenic, ki sestavljajo srčno zaklopko; bot. del, s katerim se glavičasti plod ob dozoritvi podolžno odpre ♪
  23.      lopútati  -am nedov. (ū) 1. glasno zapirati, zlasti vrata: ne loputaj, da ne zbudiš otroka; jezno loputati z vrati 2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: okna, vrata loputajo 3. s silo se zadevati ob kaj; butati: veter loputa v okna ● redko race loputajo s perutmi prhutajo ♪
  24.      lopútnik  -a m (ȗ) 1. priprava za zapiranje odprtine, odpirajoča se navadno navzgor; loputa: stopnice so skozi loputnik držale na podstrešje // nar. gorenjsko kos blaga pri kratkih moških hlačah, ki se spredaj odpenja; bavtara: velik loputnik 2. nar. razgrajač, nemirnež: te bomo že ukrotili, ti loputnik ♪
  25.      lórd  -a m (ọ̑) v Angliji naslov za višjega plemiča: za svoje zasluge je postal lord; drži se kot lord / prvi lord admiralitete minister vojne mornarice; lord kancler najvišji državni dostojanstvenik in predsednik zgornjega doma / kot pristavek k imenu višjega plemiča lord Byron ♪

   7.784 7.809 7.834 7.859 7.884 7.909 7.934 7.959 7.984 8.009  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA