Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (6.976-7.000)


  1.      konstitucionálec  -lca m (ȃ) redko konstitucionalist: konstitucionalci in žirondisti ♪
  2.      konstitucionalízem  -zma m (ȋ) politična ureditev, ki temelji na ustavi: prehod iz absolutizma v konstitucionalizem // prizadevanje za tako ureditev: razvoj konstitucionalizma na Angleškem ♪
  3.      konstituírati  -am dov. in nedov. (ȋ) publ. narediti, da kaj nastane in prevzame določene funkcije: na prvi seji so konstituirali upravni odbor; konstituirala se je skupščina sklada za zdravstveno varstvo / konstituiral se je v vrhovno zakonodajno telo / v tem procesu so se nekatera ljudstva konstituirala v narode s svojo državo izoblikovala // nedov. oblikovati, sestavljati: Shakespearovega človeka konstituirajo moralne vrline / moderna je zopet konstituirala celotno človekovo osebnost konstituíran -a -o: konstituirani narodi; konstituirana skupščina ♪
  4.      konstruírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. uresničevati svoje (izvirne) zamisli, zlasti na področju tehnike: konstruirati stroj / konstruiral je nov tip letala // redko sestavljati, delati: zvočnike je sam konstruiral 2. ekspr. neprepričljivo, slabo pisati, govoriti: ta pisatelj velikokrat samo konstruira ◊ geom. konstruirati trikotnik narisati, načrtati konstruíran -a -o: svobodno konstruirani teksti ♪
  5.      konstrúkcija  -e ž (ú) 1. kar nosi, podpira, povezuje stavbo, objekt: postaviti konstrukcijo; betonska, lesena konstrukcija; lita, varjena konstrukcija; konstrukcija iz aluminija / namestitev nove strešne konstrukcije; ob potresu je bila poškodovana tudi stropna konstrukcija / z oslabljenim pomenom mostna konstrukcija most 2. redko stavba, objekt: lesene konstrukcije ob cesti 3. uresničitev svojih (izvirnih) zamisli, zlasti na področju tehnike: konstrukcija letala, stroja mu je uspela / gred se je zvila zaradi napake v konstrukciji // s prilastkom način, tehnična izvedba take uresničitve: letalo nove konstrukcije / narejen je v solidni konstrukciji 4. knjiž. zgradba, ustroj, kompozicija: podobno konstrukcijo imajo tudi Shakespearove drame; neslovenska konstrukcija stavkov / poznati konstrukcijo telesa / njegovi junaki so zgolj abstraktne, umetne konstrukcije tvorbe ◊ aer. lupinasta konstrukcija letala po tankosti, ukrivljenosti zunanjih nosilnih sten podobna (jajčni) lupini; grad. lahka konstrukcija iz lahkega materiala ali iz votlih, izvotljenih elementov; masivna konstrukcija iz opeke, kamna, litega betona; mrežasta konstrukcija iz tankih zlasti jeklenih palic ali cevi; skeletna konstrukcija iz stebrov in vodoravnih plošč; lingv. ablativna konstrukcija v nekaterih jezikih zveza prilastka in odnosnice v ablativu kot prislovno določilo v stavku; infinitivna konstrukcija nedoločniška konstrukcija ♪
  6.      konstruktíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. ki pomaga k ureditvi, izboljšanju česa; ustvarjalen, ploden: konstruktivni pogovori; konstruktivna politika; kritika naj bo konstruktivna; konstruktivno delo / konstruktivna kazen 2. redko konstrukcijski: konstruktivni material / konstruktivni deli gradbenega objekta konstruktívno prisl.: konstruktivno kritizirati; konstruktivno in funkcionalno neoporečno zasnovana arhitektura ♪
  7.      konstruktivíst  -a m (ȋ) predstavnik konstruktivizma: ruski konstruktivist; kubisti in konstruktivisti ♪
  8.      konstrúktor  -ja m (ú) 1. kdor uresničuje svoje (izvirne) zamisli, zlasti na področju tehnike: konstruktor kmetijskih strojev / inženir konstruktor 2. redko sestavljavec, oblikovalec: konstruktor kolesa; pren., ekspr. je domiseln konstruktor novel ♪
  9.      konsúm  in konzúm -a m (ȗ) 1. knjiž. potrošnja, poraba: konsum električne energije se je povečal; povečan konsum jabolk / čuti se upad knjižnega konsuma / izdelki gredo v konsum / gre za povečano nasprotje med produkcijo in konsumom 2. nekdaj konsumno društvo: bil je poslovodja pri konsumu // prodajalna tega društva: zaposlena je kot prodajalka v konsumu ♪
  10.      konsumácija  tudi konzumácija -e ž (á) 1. redko potrošnja, poraba: konsumacija elektrike narašča 2. kar se potroši v gostinskem lokalu: plačati konsumacijo / pri konsumaciji hrane in pijače v planinskih postojankah je bil popust // plačilo vstopnine v določen gostinski lokal in delno tega, kar se v njem potroši: konsumacija je bila zelo visoka / brez konsumacije ni smel v bar ♪
  11.      konsumpcíjski  tudi konzumpcíjski -a -o prid. (ȋ) knjiž., redko potrošniški: zadostiti konsumpcijskim potrebam ♪
  12.      kontákt  -a m (ȃ) 1. popolno približanje dveh ali več predmetov; stik, dotik: prišlo je do kontakta med površinama / razletel se je pri kontaktu z zemljo / železo v kontaktu z vodo oksidira v stiku 2. elektr. pojav ali stanje, ko sta dve stvari tako blizu skupaj, da je med njima možno prehajanje česa, stik: prekiniti kontakt / dober, slab kontakt; električni kontakt / vključiti kontakt pri avtomobilu / delovni kontakt stanje, ko sta kontaktna elementa sklenjena v delovnem stanju; mirovni kontakt / ima kontakte; vtičnica z varnostnim kontaktom 3. odnos, ki omogoča dogovarjanje, sodelovanje; stik, zveza: kontakti med njima so vzpostavljeni / izgubiti kontakt s poslušalci / direkten, indirekten kontakt / z njim je v osebnem, poslovnem kontaktu; biti v pismenem, stalnem kontaktu / mednarodni, politični kontakt; kontakt med znanostjo in prakso // (neposredno) dogovarjanje, sodelovanje: že prvi kontakti kažejo, da so med njimi dobri odnosi ◊ avt. kontakt prekinjevalca kladivce in nakovalce pri motorju avtomobila ♪
  13.      kontákten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kontakt: za zvezo med njimi je skrbela kontaktna komisija / kontaktni instrument; kontaktni ključ; kontaktne naprave; kontaktno lepilo ◊ agr. kontaktni insekticid insekticid, ki deluje ob dotiku; elektr. kontaktni element osnovni del stikalnega aparata; kontaktni razmik največja možna razdalja med kontaktnima elementoma; fot. kontaktna kopija neposredni odtis negativa; med. kontaktna infekcija infekcija z dotikom; kontaktna leča leča, ki se vstavi na roženico; polit. kontaktni komite posvetovalni odbor avstrijske vlade za stike s predstavniki slovenske in hrvaške manjšine; voj. kontaktna (podvodna) mina (podvodna) mina, ki se aktivira ob dotiku z ladjo ♪
  14.      kontaminácija  -e ž (á) 1. knjiž. spajanje, združevanje: kontaminacija dveh stilov; kontaminacija prvotne zgodbe s samostojno ljubezensko dramo / nastati s kontaminacijo 2. publ. onesnaženje, okuženje: kontaminacija vode ◊ lingv. kontaminacija nastanek novega jezikovnega elementa, pojava zaradi medsebojnega vplivanja dveh različnih jezikovnih elementov, pojavov; voj. kemična, radioaktivna kontaminacija okuženje s kemičnimi sredstvi, radioaktivnimi snovmi, bojnimi plini ♪
  15.      kontaminírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž., redko spojiti, združiti: kontaminirati različne stile 2. publ. onesnažiti, okužiti: kontaminirati zrak ♦ voj. okužiti s kemičnimi sredstvi, radioaktivnimi snovmi, bojnimi plini // redko poškodovati, pokvariti: to je kontaminiralo oči kontaminíran -a -o: kontaminirana obleka ♪
  16.      kontenína  -e ž (í) redko kotenina: gosta kontenina ♪
  17.      kontingènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) navadno s prilastkom 1. ekon. količina ali vrednost blaga za uvoz ali izvoz v določenem razdobju: določiti kontingent / carinski kontingent količina blaga, za katero se plača zmanjšana carina; izvozni, uvozni kontingent 2. publ. količina blaga, dana uporabniku za določeno obdobje ali za izvršitev določene naloge: kontingent jekla je znašal osemdeset tisoč ton; kontingent gradbenega materiala / tovor hrane iz kontingenta pomoči // znesek, prispevek: dati velike kontingente za šolstvo, štipendije 3. publ. skupina ljudi, navadno v določenem, omejenem številu: poslati nov kontingent vojakov / kontingent izseljencev je bil dosežen ♪
  18.      kónto  -a m (ọ̑) 1. fin., navadno s prilastkom sistematičen pregled spreminjanja premoženjskega stanja, knjigovodski račun: konto dobaviteljev, kupcev; konto stroškov / odpreti konto narediti prvo vknjižbo; analitični konto ki obravnava posamezen del sintetičnega konta; bančni konto bančni račun; sintetični konto ki prikazuje posamezne skupine sredstev ali vire sredstev // žarg. knjigovodska kartica, na kateri je posamezen konto: mora še urediti konte 2. pog., s prilastkom račun, strošek: ostanek kupnine gre na njegov konto / smejali so se na moj konto ♪
  19.      kóntra  medm. (ọ̑) igr. izraža pri kvartanju napoved igre s podvojeno vrednostjo: ogledal si je karte in dejal: kontra; sam., pog.: dajal mu je kontra nasprotoval, ugovarjal mu je ♪
  20.      kontra...  ali kóntra... predpona v sestavljenkah (ọ̑) za izražanje a) nasprotovanja, odpora: kontragovornik, kontraobveščevalen, kontrarevolucionaren b) nasprotnega delovanja, učinkovanja: kontracepcija; kontraindikacija c) nasprotja, nasprotovanja: kontradiktoren ♪
  21.      kontracépcija  -e ž (ẹ́) uporaba določenih sredstev za preprečevanje spočetja, zanositve: odločiti se za kontracepcijo / razširitev kontracepcije / posvetovalnica za kontracepcijo ♦ med. hormonska, kemična kontracepcija; mehanična, oralna kontracepcija ♪
  22.      kontracépcijski  tudi kontracepcíjski -a -o prid. (ẹ́; ȋ) 1. ki deluje proti spočetju: kontracepcijska pasta; kontracepcijske tablete; uporaba kontracepcijskih sredstev 2. nanašajoč se na kontracepcijo: kontracepcijske metode / kontracepcijska posvetovalnica posvetovalnica za kontracepcijo ♪
  23.      kontradiktóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kontradikcijo; protisloven: kontradiktorna izraza; njuni trditvi sta kontradiktorni ♦ filoz. kontradiktorna pojma pojma, izmed katerih eden izključuje, zanika veljavnost drugega, protislovna pojma; kontradiktorni sodbi sodbi, izmed katerih ena izključuje, zanika veljavnost druge, protislovni sodbi; jur. kontradiktorni postopek sodni postopek, ki se vodi v obliki spora med dvema strankama pred sodiščem, ki odloča o tem sporu; kontradiktorna sodba sodba, s katero sodišče odloči o spornem predmetu na podlagi gradiva in nasprotujočih si predlogov obeh strank, dvostranska sodba; kontradiktorni stranki tožnik in toženec v pravdnem postopku ♪
  24.      kontrahènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) redko pogodbenik, sopogodbenik: oba kontrahenta sta bila s pogodbo zadovoljna ♪
  25.      kontrahírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. redko sklepati pogodbo, pogajati se: oseba, s katero kontrahira, je za to pooblaščena 2. zlasti prva leta po 1945 sklepati pogodbo glede (obvezne) oddaje, odkupa določene količine (poljskih) pridelkov, živine: nekateri kmetje niso hoteli kontrahirati / žarg. kontrahiral je dva tisoč kil krompirja prijavil za oddajo; oddal kontrahíran -a -o: kontrahirani krompir; kontrahirane količine semenskega žita ◊ lingv. kontrahirani samoglasnik samoglasnik, nastal iz dveh ali treh samoglasnikov ♪

   6.851 6.876 6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051 7.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA