Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (676-700)


  1.      predpís  -a m (ȋ) 1. pravno veljavno določilo o posamezni stvari, zadevi: izdati predpis; izvajati, kršiti predpise; omiliti, razveljaviti, spremeniti predpis; podrobni, splošni predpisi; strog predpis; ta predpis je samo formalen, ni več veljaven / carinski, poštni, prometni, varnostni, zdravstveni predpisi; pravni predpis; ustavni, zakonski predpis; predpis o cenah, kvaliteti / delati, ravnati po predpisih, proti predpisom, v skladu s predpisi ♦ jur. mednarodnopravni predpisi 2. kar določa, kakšno sme, mora biti kako ravnanje, vedenje, mišljenje: ravnati se po predpisih / moralni predpisi // navadno s prilastkom kar določa, kakšno sme, mora biti kaj sploh: estetski predpisi / jezikovni predpisi ♪
  2.      predpísati  in predpisáti -píšem dov., predpíšite (í á í) ukazati, zahtevati, navadno v pismeni obliki a) kakšno naj kaj bo: predpisati kakovost, mere, obliko česa; predpisati način pouka; predpisati omejitev hitrosti; predpisati z zakonom b) kaj je kdo dolžen opraviti, izpolniti: zdravnik mu je predpisal dieto, ležanje / predpisati davke; pren. to vlogo so mu predpisali drugi ♦ jur. predpisati kazen predpísan -a -o: gibati se v predpisanem ritmu; predpisani učbeniki; dolžina ni predpisana; za to je predpisana kazen strogega zapora ♪
  3.      predpísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na predpis: predpisna določila predpísno prisl.: predpisno se predstaviti ♪
  4.      predpisovánje  -a s (ȃ) glagolnik od predpisovati: predpisovanje kakovosti, oblike česa / čezmerno predpisovanje zdravil ♪
  5.      predpisováti  -újem nedov. (á ȗ) ukazovati, zahtevati, navadno v pismeni obliki a) kakšno naj kaj bo: pravopis predpisuje izgovor posameznih glasov; predpisovati mere, obliko česa; predpisovati metode pouka / ne moreš mu predpisovati, kaj sme govoriti in česa ne b) kaj je kdo dolžen opravljati, izpolnjevati: to predpisuje protokol / predpisovati davke / več let mu je zdravnik predpisoval napačna zdravila ♪
  6.      prèdplačílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) v zvezi z vozovnica ki se plača vnaprej: potniki s predplačilnimi vozovnicami ♪
  7.      prèdplačílo  -a s (ȅ-í) predhodno plačilo, plačilo vnaprej: predplačilo za nakup avtomobila ♪
  8.      prèdplačník  -a m (ȅ-í) kdor kaj predhodno plača: računajo na denarno podporo predplačnikov ♪
  9.      prèdpléva  -e ž (ȅ-ẹ́) bot. zunanji cvetni list pri travah ♪
  10.      prèdpodóba  -e ž (ȅ-ọ̑) knjiž., navadno s prilastkom kar nejasno, nepopolno kaže, predstavlja to, kar bo sledilo: to je predpodoba prihodnosti vsega človeštva ● knjiž. primerjava med Smoletovo Antigono in njeno davno predpodobo, Sofoklovo njenim predhodnim podobnim Sofoklovim delom; knjiž., redko njegova junakinja je nekaka predpodoba človeštva simbol, prispodoba ♪
  11.      prèdpogódba  -e ž (ȅ-ọ̑) jur. predhodna pogodba: sklepanje predpogodb ♪
  12.      prèdpogòj  -ója tudi -ôja m (ȅ-ȍ ȅ-ọ́, ȅ-ó) publ. prvi, osnovni pogoj: to je predpogoj za uspešno delo / rešitev teh vprašanj je predpogoj napredka // pogoj: materialni, tehnični predpogoji; ustvarjati osnovne predpogoje ♪
  13.      predpóldan  -dnéva [u̯d] m (ọ̑ ẹ̑) redko del dneva pred poldnevom; dopoldan: bil je lep jesenski predpoldan ♪
  14.      predpóldan  [u̯d] prisl. (ọ̑) redko v času od jutra do poldneva; dopoldne: predpoldan je začelo rositi ♪
  15.      predpoldánica  tudi predpóldanica -e [u̯d] ž (á; ọ̑) nar. (dopoldanska) malica: prinesla je predpoldanico na njivo ♪
  16.      predpoldánski  tudi predpóldanski -a -o [u̯d] prid. (á; ọ̑) redko dopoldanski: predpoldansko sonce je zmehčalo sneg ♪
  17.      predpóldne  -dnéva [u̯d] s (ọ̑ ẹ̑) ed., redko del dneva od jutra do poldneva; dopoldan: mračno jesensko predpoldne; prim. poldne ♪
  18.      predpóldne  [u̯d] prisl. (ọ̑) redko v času od jutra do poldneva; dopoldne: vrnil se je včeraj predpoldne; predpoldne se je megla vzdignila ♪
  19.      predpóldnica  -e [u̯d] ž (ọ̑) nar. (dopoldanska) malica: mati jim je prinesla predpoldnico na travnik ♪
  20.      prèdpoléten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) nanašajoč se na čas pred poletjem: predpoletno jutro / skozi okno je sijalo predpoletno sonce / maj je predpoletni mesec ♪
  21.      prèdpomlád  -i ž (ȅ-ȃ) knjiž. čas pred pomladjo: sivkasto nebo predpomladi ♪
  22.      prèdpomláden  -dna -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na čas pred pomladjo: predpomladno deževje / v zraku je bil predpomladni nemir / predpomladni dnevi ♪
  23.      predpóna  -e ž (ọ̑) lingv. besedotvorno obrazilo, ki se postavi pred podstavo tvorjene besede: s predponami sestavljene besede; predpone in pripone ♪
  24.      predpónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na predpono: predponska oblika / predponski glagoli ♪
  25.      prèdporóden  -dna -o prid. (ȅ-ọ̑) nanašajoč se na čas pred porodom: predporodne slabosti / predporodni dopust; predporodno varstvo ♪

   551 576 601 626 651 676 701 726 751 776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA