Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Red (6.584-6.608)
- klávničen -čna -o prid. (ȃ) redko klavniški: klavnični odtok / klavnični odpadki klavni ♪
- klávrn -a -o prid., klávrnejši (á) nav. ekspr. 1. ki vzbuja pomilovanje, navadno zaradi videza: klavrn človek; bil je tih in klavrn / žival je nekam klavrna / spregovoril je s klavrnim glasom / klavrne razmere; klavrno življenje / klavrn konec 2. s širokim pomenskim obsegom slab, nezadovoljiv: bil je bolj klavrn večer / klavrno vreme / govoril je v klavrni francoščini / kritika je bila bolj klavrna / klavrno razpoloženje 3. nezadosten, majhen: dobila je klavrno doto; klavrne plače klávrno prisl.: držati se klavrno; predstava je klavrno propadla ♪
- klavstrofobíja -e ž (ȋ) psiht. bolezenski strah pred zaprtim prostorom ♪
- klávščina -e ž (ȃ) redko klavnina: zaračunati klavščino ♪
- klávzula -e ž (ȃ) besedilo, pripomba, ki natančneje določa ali omejuje veljavnost pogodbe, listine: pogodbi pripisati klavzulo / s klavzulo omejen / na spričevalu je klavzula glede veljavnosti; po tej klavzuli se ne sme nihče vmešavati ♦ jur. blagovna, devizna, valutna, zlata klavzula pri kateri je osnova za določitev vrednosti pogodbene dajatve blago, devize, valuta, zlato; klavzula največjih ugodnosti klavzula v mednarodnih trgovinskih pogodbah, ki zagotavlja državam podpisnicam enake pogoje pri trgovanju ♪
- klavzúra -e ž (ȗ) 1. rel. predpis glede prepovedi vstopa drugim osebam v samostanske prostore: prelomiti, spoštovati klavzuro / samostanska klavzura // del samostana, v katerega nimajo dostopa zlasti osebe drugega spola: iti v klavzuro 2. žarg., šol. klavzurna naloga: pisali smo klavzuro ♪
- klécniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. nehote, sunkovito upogniti nogo v kolenu, zlasti med hojo: ni padel, le klecnil je / noge so ji klecnile // v meščanskem okolju, nekdaj napraviti majhen poklek, navadno pri pozdravu: služinčad je klecnila pred gospodinjo / klecniti s kolenom 2. ekspr. pasti, zgruditi se: kar klecnili so od strahu / klecnila je na kolena, tla ♪
- kléč -a m (ẹ̑) redko kleč ž: valovi so se razbijali ob kleču ♪
- klečáti -ím nedov., klêči in kléči; klêčal in kléčal (á í) biti na nogah, upognjenih v kolenih: stati in klečati v cerkvi / klečati na eni nogi ∙ ekspr. kleči pred tem človekom ponižuje se pred njim; ga obožuje ♦ šport. klečati sonožno // klečeč prestajati kazen: moral je klečati / klečati za kazen klečé: kleče moliti, prositi klečèč -éča -e: klečeč na tleh, v kotu; klečeča množica; sam.: gledal je klečeče pred seboj ♪
- klečeplástvo -a s (ȃ) 1. slabš. lastnost klečeplaznega človeka: odbija jo klečeplastvo tega človeka 2. klečeplazenje: hlapčevanje in klečeplastvo pred mogočneži ♪
- klečeplázenje -a s (á) glagolnik od klečeplaziti: klečeplazenje pred oblastniki; klečeplazenje in kameleonstvo ♪
- klečepláziti -im nedov. (á ȃ) slabš. zaradi koristi ali iz strahu pretirano, ponižujoče prizadevati si za naklonjenost nadrejenih: hlapčeval je in klečeplazil; klečeplazijo zaradi dobička / klečeplazi pred vsakim režimom // redko pretirano, ponižujoče prizadevati si za naklonjenost koga sploh: spet klečeplazi okoli nje ● slabš. klečeplazi pred vsem tujim pretirano, navadno neupravičeno hvali, ceni tuje ♪
- klečepláznik -a m (ȃ) redko klečeplazec: prišel je on in njegovi klečeplazniki ♪
- kléjen -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na klej: klejna raztopina, voda / klejni lonec / klejne barve barve, ki imajo kot vezivo klej ♦ papir. klejno sredstvo klej, izdelan iz kolofonije ♪
- klejíti -ím tudi kléjiti -im nedov. (ȋ í; ẹ̑) premazovati s klejem: klejiti deske ♦ papir. klejiti papir obdelovati papir, papirno snov s klejnimi sredstvi; tekst. klejiti nit, platno prepajati nit, platno s klejem klejèn -êna -o tudi kléjen -a -o: klejeni papir; klejeno platno ♪
- kléjnat -a -o prid. (ẹ̑) redko klejen: klejnata tekočina ♪
- klékniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) star. poklekniti: čakal je, da vdano klekne predenj // pasti, zgruditi se: zajokala je in kleknila na stol ♪
- kléman -a -o prid. (ẹ̄) redko presnet, preklet: klemani sitnež, spet je tukaj; klemane babe ♪
- klémprati -am nedov. (ẹ̑) redko klémpati: spet klempra / klemprati po klavirju ♪
- klénkati -am nedov. (ẹ̑) 1. nav. ekspr. zvoniti, navadno ob nesreči, smrti: že nekaj časa klenka / mrtvaški zvon klenka / začelo je klenkati zvoniti // nar. pritrkavati, potrkavati: pred prazniki so klenkali 2. ekspr. slabo, nevešče igrati (na klavir): klenka, da je ne morem poslušati / slabš. zna klenkati igrati ◊ teh. neurejeno izgorevati zaradi previsokega tlaka v valju motorja ♪
- klèp klêpa in klépa m (ȅ é, ẹ́) 1. ostrina (kose, srpa): klep nabrusiti / ima dober, slab, tanek klep / klep kose je obrabljen 2. redko klepanje: slišal se je klep ♪
- klepálnik -a [u̯n in ln] m (ȃ) priprava iz stolčka in babice, namenjena za klepanje: pripravil si je kladivo, srpe in klepalnik / sedel je na klepalnik in začel tolči na stolček klepalnika // redko kladivo za klepanje: udarjati s klepalnikom ♪
- klepálo -a s (á) redko zgornji del klepalnika; babica: položil je srp na klepalo in udaril ♪
- klepánje -a s (ȃ) glagolnik od klepati: klepanje kose / poslušal je enakomerno klepanje kladiv / klepanje divjega petelina ♦ vet. udarjanje zadnjih kopit, podkev ob sprednje pri hitrejši hoji konja zaradi nepravilnega podkovanja ♪
- klepáti klépljem nedov., klêplji klepljíte; klêpal (á ẹ́) 1. z udarci kladiva tanjšati, ostriti rezilo: klepati koso, srp / kosec kleplje; pren., ekspr. kleplje nas usoda // z udarci kladiva oblikovati, obdelovati pločevino: klepati žleb 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom tolči, udarjati: raje grem na cesto kamenje klepat; klepati po nakovalu / detel kleplje na deblu / čutil je, kako mu kleplje srce // slabo, nevešče a) igrati (na klavir): že spet kleplje / slabš. nehaj že klepati igrati b) tipkati: kleplje v pisarni / slabš. sedeli smo za pisalnimi stroji in klepali kakor za stavo tipkali 3. ekspr., redko počasi, okorno stopati: ob palici je klepal po tlaku 4. ekspr. jesti (enolično, slabo): klepati fižol; v petek in svetek klepljejo krompir ● ekspr. smrt že kleplje koso zanj kmalu bo umrl; pog., slabš. spet kleplje verze sestavlja,
piše; slabš. nekoliko kleplje ruščino govori, zna govoriti; ekspr. to so klepali o njem grdo govorili, ga opravljali ◊ lov. divji petelin kleplje poje začetni del svojega speva; obrt. klepati mlinski kamen z udarci kladiva mu dajati hrapavo površino ♪
6.459 6.484 6.509 6.534 6.559 6.584 6.609 6.634 6.659 6.684