Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (6.184-6.208)



  1.      jópica  -e ž (ọ̑) pleteno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: plesti jopico; moška, otroška jopica; jopica z ovratnikom // žensko vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa: dvodelna obleka z oprijeto jopico
  2.      jópič  -a m (ọ̑) vrhnje (športno) oblačilo, zlasti moško, ki pokriva zgornji del telesa: modri delavski jopiči; jopič iz irhovine; jopič na zadrgo / domači jopič iz mehke, tople tkanine, ki se nosi v stanovanju; prisilni jopič z zelo dolgimi rokavi, zlasti za nemirne (duševne) bolnike; rešilni jopič iz nepremočljive tkanine, z vložki iz plute, ki drži človeka nad vodo; vetrni jopič iz goste tkanine, ki dobro ščiti pred vetrom // redko suknjič: kupiti blago za hlače in jopič
  3.      joviálen  -lna -o prid. () knjiž., redko dobrodušen, hrupno vesel: notar je bil jovialen človek / jovialen obraz
  4.      joviálnost  -i ž () knjiž., redko dobrodušnost, hrupna veselost: s svojo jovialnostjo je očaral vsakogar
  5.      jožefínstvo  -a s () redko jožefinizem: janzenizem in jožefinstvo
  6.      jubilánt  -a m (ā á) kdor ima, praznuje jubilej: slavnostna predstava, v kateri je igral glavno vlogo jubilant; čestitati jubilantu
  7.      jubilár  -ja m (á) knjiž., redko jubilant: izročiti jubilarju darilo
  8.      jubiláren  -rna -o prid. () knjiž., redko jubilejen: jubilarne slovesnosti
  9.      jubiléj  -a m (ẹ̄) važnejša obletnica, zlasti v življenju ali delu kake pomembne osebe, ustanove: praznovati, proslavljati jubilej; čestitati za jubilej, ob jubileju; publ. delovni, umetniški, življenjski jubilej / vznes. očetu za osemdeseti jubilej poklanjamo naslednjo pesem osemdesetletnico / redko jubilej ob tridesetletnici njegovega dela praznovanje jubileja
  10.      jubiléjen  -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na jubilej: jubilejni koncert; jubilejna predstava; letošnja prireditev v Planici je bila jubilejna / jubilejni letnik revije; jubilejna proslava
  11.      judaízem  -zma m () vera, miselnost, kultura Judov: judaizem in krščanstvo ♦ rel. smer v prvem krščanstvu, ki je zagovarjala ohranitev obrednih predpisov iz stare zaveze
  12.      júdeštvo  -a s () slabš., redko izdajstvo, izdaja: to je bilo njegovo prvo judeštvo
  13.      júdežev  -a -o prid. () vrtn., v zvezi judeževo drevo okrasni grm ali nizko drevo, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Cercis siliquastrum
  14.      júdo  -a [džu- in ju-] m () šport, pri katerem skušata tekmovalca drug drugega vreči na tla: ukvarjati se z judom; prvenstvo Slovenije v judu; neskl. pril.: prirediti judo turnir
  15.      júdovstvo  -a s (ú) 1. vera, miselnost, kultura Judov: študirati judovstvo; odklon krščanstva od judovstva 2. redko Judje, Židi: judovstvo je hranilo izročilo, da je izvoljeno ljudstvo
  16.      júg  in jùg júga m (; ú) 1. smer na nebu ali zemlji proti položaju sonca opoldne: določiti jug; veter piha od juga, z juga; letalo leti proti jugu; usmeriti ladjo na jug / Grčija leži na jugu (od) Jugoslavije / magnetna igla kaže smer sever-jug // južna stran neba ali zemlje: jug je že jasen; na jugu in severu se dvigajo gore / označiti na zemljevidu jug 2. publ. južni del kake geografske ali politične celote: italijanski jug; na jugu dežele raste južno sadje; razlike v porabi lesa med severom in jugom v Evropi / ekspr. jug se upira prebivalci južnega dela / ekspr.: bratski jug južni del Jugoslavije; slovanski jug države, dežele južnih Slovanovzgod. vojna med Severom in Jugom državljanska vojna v Združenih državah Amerike od 1861 do 1865, secesijska vojna 3. topla področja, zlasti okrog Sredozemskega morja: ptice se jeseni selijo na jug; sončni, topli jug; arhitektura mesta kaže bližino juga 4. topel veter, ki piha z juga: jug buči, piha, vleče, ekspr. podi oblake; jug topi sneg / videti je, da bo nastopil jug južno vreme, odjuga
  17.      júgo 1 -a m () meteor. južni ali jugovzhodni veter na Jadranskem morju, ko je v Sredozemlju področje nizkega zračnega pritiska: jugo je delal visoke valove; jugo in burja
  18.      jugoslovánstvo  -a s () 1. do 1918 ideja o združitvi jugoslovanskih narodov v skupno državo: v strahu pred nemštvom so se politiki vrnili k jugoslovanstvu / preganjali so ga zaradi jugoslovanstva 2. državna in politična pripadnost k Jugoslaviji: rad poudarja svoje jugoslovanstvo ◊ polit. integralno jugoslovanstvo narodnostno pojmovanje nekaterih političnih skupin v stari Jugoslaviji, ki so zanikale individualnost posameznih jugoslovanskih narodov
  19.      júha  -e ž (ú) 1. redka jed iz kakega živila ali iz vode, v kateri se je kuhalo meso: naliti juho na krožnike; okisati, osoliti, popoprati juho; zakuhati v juho rezance; gosta, okusna, vroča juha; zelenjava za v juho / fižolova, goveja, kostna, krompirjeva, kurja, mesna, paradižnikova, zelenjavna juha; prežgana juha iz prežganja; suha juha iz vode, v kateri se je kuhalo prekajeno meso; meso za juho ∙ pog., ekspr. ta pa ni po (prežgani) juhi priplaval je bister, prebrisan; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasnejegastr. čista juha nezakuhana; kisla juha iz svinjskih parkljev ali glave in zelenjave, začinjena s kisom; mlečna juha katere glavna sestavina je mleko; sadna juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom 2. usnj. raztopina določene snovi za obdelavo kož: lužilna juha; strojilna juha
  20.      junáčina  -e m (ā) ekspr., redko 1. zelo pogumen, neustrašen človek: iznajdljiv človek je bil takrat polku bolj potreben kot pa kak junačina 2. postaven, krepek človek: oče je bil še velik junačina in je hodil drvarit
  21.      junáčina  -e ž (ā) ekspr., redko 1. zelo pogumen, neustrašen človek: iznajdljiv človek je bil takrat polku bolj potreben kot pa kaka junačina 2. postaven, krepek človek: oče je bil še velika junačina in je hodil drvarit
  22.      junáčiti  -im nedov.) knjiž. 1. delati junaška dejanja: mladi vitez je začel junačiti; šel je junačit po širnem svetu / ekspr. fantje radi junačijo z jezikom 2. redko spodbujati, hrabriti: junačil jo je, naj dokonča študije / s klici so junačili utrujeno živino 3. ekspr. veseljačiti, popivati: dobil je sina, zdaj pa junači okoli junáčiti se bahati se z junaštvom, pogumom: kaj se junačiš, prvi boš bežal / naj le pridejo, se je junačil in se tolkel po prsih
  23.      junák  -a m (á) 1. kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje: neznani ljudje so v boju postali junaki; slaven junak; zgodbe o srednjeveških junakih; padel je kot junak / narodni junak zgodovinska oseba, ki se je odlikovala v boju za svoj narod; grob neznanega junaka grobnica s posmrtnimi ostanki vojaka, narejena v spomin na padle v boju za domovino // nav. ekspr. kdor prenaša, opravlja stvari, za katere je potreben velik napor, požrtvovalnost: junak je, da vzdrži v takih razmerah; v bolezni se je pokazal junaka // nav. ekspr. izredno pogumen, neustrašen človek: iskali so junaka, ki bi si upal preplavati reko; iron. junaki pa taki, vsi so zbežali 2. nav. ekspr., s prilastkom moški, ki se odlikuje v kaki stvari ali ob kakem dogodku: junak olimpijskih iger, Planice / junak dela; bil je junak dneva najpomembnejša osebnost / iron. junak v pitju; revolverski junak 3. kdor zaradi kake lastnosti vzbuja občudovanje in željo po posnemanju: vsaka doba ima svoje junake; mladina hitro menja svoje junake / salonski junak 4. ekspr. postaven, krepek moški: drevo, da ga trije junaki ne obsežejo; udarec, ki bi celo junaka pobil na tla / poglejte no, kakšen junak je že 5. glavna, osrednja oseba v literarnem delu: junak drame, romana; junaki nemega filma / Shakespearovi junaki / glavni junak // ekspr. oseba, o kateri se pripoveduje: drugo jutro je naš junak odpotoval
  24.      junákinja  -e ž (á) 1. ženska, ki je storila izredno pogumno, junaško dejanje: pokloniti se junakinjam, ki so padle v boju za svobodo // nav. ekspr. ženska, ki prenaša, opravlja stvari, za katere je potreben velik napor, požrtvovalnost: peš ste prišli tako daleč, ste pa res junakinja // nav. ekspr. zelo pogumna, neustrašena ženska: ko je branila otroke, se je pokazala junakinjo 2. nav. ekspr., s prilastkom ženska, ki se odlikuje v kaki stvari ali ob kakem dogodku: junakinja tekmovanja 3. glavna, osrednja ženska v literarnem delu: Alenčica je junakinja naših ljudskih pesmi; junakinja filma, romana / Cankarjeve junakinje
  25.      junakováti  -újem nedov.) knjiž., redko 1. delati junaška dejanja: bilo je v času, ko je junakoval kralj Matjaž / ekspr. v domišljiji junakovati v romantičnih prizorih biti junak 2. ekspr. veseljačiti, popivati: spoprijateljili so se in zdaj junakujejo po gostilnah

   6.059 6.084 6.109 6.134 6.159 6.184 6.209 6.234 6.259 6.284  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA