Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Red (59-83) ![](arw_left.gif)
- rêdkvičen -čna -o prid. (é) nanašajoč se na redkvico: redkvično seme / redkvična solata ♪
- redníca -e ž (í) ženska, ki preživlja koga, skrbi za koga: rednica družine / ekspr. kmetova rednica je zemlja ∙ star. rednica sirote rejnica ♪
- redník -a m (í) kdor preživlja koga, skrbi za koga: biti edini rednik svoje matere; rednik družine / ekspr. Nil je bil rednik Egipta ∙ star. ni imel očeta, le rednika rejnika ♦ čeb. čebelja družina, ki oskrbuje dodane ličinke ♪
- redníštvo -a s (ȋ) preživljanje koga, skrb za koga: zaradi dolgoletnega redništva ga je imel za očeta ∙ star. občina je podpirala redništvo rejništvo ♪
- rédnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost rednega: sneg ovira rednost prometa / rednost plačevanja davkov / rednost dostave pošte je vzorna / občudovati prijateljevo rednost / navaditi otroka na rednost red ♪
- rédoks neskl. pril. (ẹ̑) kem., kratica redukcijski in oksidacijski hkrati: redoks reakcija / redoks sistem ♪
- redoljúb -a m (ȗ) knjiž. kdor ljubi red: mož je velik redoljub ♪
- redoljúben -bna -o prid. (ú ū) ki ljubi red: redoljuben človek; bodi redoljuben ♪
- redoljúbje -a s (ȗ) knjiž. ljubezen do reda: pretiravati v redoljubju ♪
- redoljúbnost -i ž (ú) lastnost redoljubnega človeka: vsi poznajo njegovo redoljubnost; delavnost in redoljubnost ♪
- rédoma prisl. (ẹ̄) knjiž. redno: redoma se je udeleževal posvetov // ponavadi, večinoma: ljudske pesmi so se redoma pele po spominu ♪
- rédos -a m (ẹ̄) nar. vzhodnoštajersko reta ♪
- redoséja -e ž (ẹ̑) nar. štajersko reta: omlateno žito so čistili z redosejo ◊ agr. premikajoča se mreža pri vejalniku, kombajnu za čiščenje zrnja ♪
- redosléd -a m (ẹ̑) zastar. vrstni red: redosled dogodkov ♪
- rédov -a m (ẹ̑) zastar. navadni vojak: vojsko je služil kot redov ♪
- redoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na redovanje: redovalni kriteriji / redovalna konferenca konferenca učiteljskega zbora ob koncu vsakega četrtletja o učnih uspehih in vedenju učencev ♪
- redoválnica -e ž (ȃ) šol. uradna knjiga, v katero se vpisujejo ocene učencev določenega razreda, skupine: vpisovati ocene v redovalnico; dnevnik in redovalnica / žepna redovalnica učiteljeva beležnica za vpisovanje ocen ♪
- redovánje -a s (ȃ) glagolnik od redovati: redovanje pismene naloge / redovanje učencev ♪
- redováti -újem nedov. in dov. (á ȗ) šol. dajati ocene; ocenjevati: redovati učence; dobro, slabo redovati / redovati domače naloge ♪
- redóven 1 -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na samostanski, verski red: redovni predstojnik, sobrat / redovna obleka ♪
- redóven 2 -vna -o prid. (ọ̄) zastar. reden, pravilen: redoven razvoj ♪
- redóven in rédoven -vna -o prid. (ọ̑; ẹ̑) šport., v zvezi redovne vaje vaje v enotnem korakanju, ravni in napeti drži in spreminjanju razporeditve za javno nastopanje ♪
- redovít -a -o prid. (ȋ) zastar. 1. redoljuben, reden: redovit človek / redovito življenje 2. reden, stalen: v teh krajih so poplave redovite 3. reden, pravilen: pojavljati se v redovitih presledkih / redovito gibanje nebesnih teles redovíto prisl.: redovito obiskovati; take stvari se redovito pozabljajo ♪
- redovítost -i ž (ȋ) zastar. 1. redoljubnost, rednost: zaradi sposobnosti in redovitosti je kmalu dobil drugo delo 2. rednost, stalnost: redovitost poplav / odkriti redovitost v navidezni zmedenosti red, urejenost ♪
- redóvje 1 -a s (ọ̑) ekspr. redi, odlikovanja: redovje na prsih ♪
1 9 34 59 84 109 134 159 184 209