Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (5.459-5.483)


  1.      ivér  tudi íver -a m (ẹ̑; ȋ) redko iver ž: iveri so leteli izpod sekire na vse strani ♪
  2.      ivér  tudi íver -i ž (ẹ̑; ȋ) 1. od celote ločen majhen, droben del navadno lesa: sekal je s tako silo, da so iveri letele daleč naokrog; ledne, skalne iveri; pren., knjiž. miselne iveri 2. z rodilnikom zelo majhna količina; drobec: tudi v tem je iver resnice 3. knjiž., redko misel, izrek: drobne iveri in sentence ● bibl. iver v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne ◊ les. droben del lesa določenih mer in oblik; zool. na morskem dnu živeča ploščata riba, ki ima na koži trnate izrastke, Pleuronectes flesus ♪
  3.      ívje  -a s (ȋ) snegu podobna snov, ki se naredi v mrazu in megli, zlasti na drevju: po grmovju se dela ivje; veje so pokrite z ivjem; svetlikajoče se ivje ∙ ekspr. glavo mu je pobelilo ivje njegovi lasje so postali sivi, beli ♪
  4.      iz  predl., z rodilnikom 1. za izražanje premikanja iz notranjosti predmeta ali prostora navzven: skočiti iz grmovja; stopiti iz hiše; piti iz kozarca; prenos iz gledališča; ropot iz kuhinje / priti iz Kranja, Nemčije; priti iz Gorenjske z Gorenjskega / iz megle je rosilo; priti iz vode / z drugimi predlogi peljati se iz mesta na deželo, pod Gorjance, v vas / izgnati iz dežele; izpustiti iz rok; pren. rešiti se iz nevarnosti; buditi iz spanja // za izražanje usmerjenosti, izstopanja: kamen štrli iz tal; pogled iz sobe 2. za izražanje a) izhodišča, izvora: izhajati iz kmečkega rodu; sin iz drugega zakona / drobiž iz stotaka / streli iz puške / iz njenega govorjenja je dognal resnico b) pripadnosti, okolja: kava iz Brazilije; žuželka iz družine murnov; publ. blago iz uvoza uvoženo blago / arija iz opere; odlomek iz Cankarja iz Cankarjevih del / publ., v naslovih iz listnice uredništva 3. za izražanje prehajanja, spreminjanja: iz teh celic so nastale krvničke; iz otroka zraste mož; kaj boš naredil iz tega? / navadno v zvezi z v: napredovati iz asistenta v docenta; iz kmetice se je spremenila v gospo; prevajati iz nemščine v slovenščino 4. s pomožnim glagolom za izražanje stanja zunaj česa: moštvo je precej iz forme / ta obleka je že iz mode ni več moderna; pog.: že teden dni ni bila iz hiše je ni zapustila; fant je že iz šole je končal šolanje / bolnik je že iz nevarnosti 5. za izražanje časovnega izhodišča: poznam ga iz šolskih let; spomini iz mladosti; utopija iz leta dva tisoč / kmeta pozna iz službovanja na deželi / redko iz mladega od mladega, od mladih let 6. za izražanje a) iz katere snovi je kaj: izdelati kipec iz brona; izrezati iz lesa; zid iz rezanega kamna; rjuha iz domačega platna / trnek iz bucike / naloga iz geometrije; izpit iz matematike b) iz katerih enot kaj sestoji: priprava je iz več delov; moštvo je sestavljeno iz igralcev treh klubov 7. za izražanje nagiba ali vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: storiti kaj iz nagajivosti, strahu, usmiljenja; oditi iz protesta; vprašati iz radovednosti / tat iz navade / odkloniti iz več vzrokov // za izražanje odnosa do koga: briti norce iz njega / norčevati se iz njegove revščine 8. za izražanje načina, kako se kaj dogaja: prerokovati iz kart; pogled iz ptičje perspektive; ekspr.: iz dna duše hvaležen; iz srca rad / cev iz celega ki ni varjena ● ekspr. živi iz dneva v dan brez cilja, brezskrbno; bolnik je iz dneva v dan slabši vedno slabši; zastar. doma je iz Lahov iz Italije; iz rok dati prepustiti, izročiti; ekspr. otrok je ves iz sebe zmeden, prestrašen; zastar. priti iz vojakov od ♪
  5.      iz...  ali iz... in z... ali iz... in s... ali iz... tudi z... ali iz... tudi s... predpona 1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z iz, izpod za izražanje a) premikanja ali usmerjenosti iz notranjosti česa navzven: izbrizgati, izčenčati, izčrpati, izluščiti, izseliti, izseljevati, izstopiti, iztisniti / izgnati iz dežele; izkopati izpod razvalin b) izhodišča, izvora: izhajati, izvirati c) dosege zaželenega namena, cilja: izberačiti, izbojevati, izprositi, izučiti č) prenehanja obstajanja, stanja: izginiti, izginjati / v zvezi s se izbliskati se, izdišati se, izgnojiti se d) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): izbočiti, izbrisati, izdelati, izdelovati, izkristalizirati, izračunati 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: izboljšava, izdelek, izdelovalen, izgon, izvor 3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: izglagolski, izimenski, izreden; izbliza; prim. z... ♪
  6.      izabéla  -e ž (ẹ̑) samorodna trta z zelo velikimi listi in srednje velikimi rdeče vijoličastimi grozdi: vinograd je zasajen z izabelo / na brajdi že zori izabela // vino iz grozdja te trte: nalil mu je kozarec izabele ♪
  7.      ízba  -e ž (ȋ) 1. knjiž. soba, navadno manjša: prebeliti izbo; povabil ga je v svojo izbo; gosposka, majhna, mračna, topla izba / podstrešna izba 2. nar. glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši; hiša: vsa družina se je zbrala v izbi / prednja izba 3. nar. podstrešje: skriti se na izbi; stopnice na izbo ♪
  8.      izbáviti  -im dov. (á ȃ) zastar. 1. rešiti, osvoboditi: izbaviti tovariše; izbaviti se iz nevarnosti / izbaviti koga iz žalosti 2. opraviti, urediti: nič nisem izbavil ♪
  9.      izbegávanje  -a s (ȃ) glagolnik od izbegavati: izbegavanje samote; izbegavanje javni kritiki; izbegavanje pred posledicami ♪
  10.      izberljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da izbrati: poljubno izberljivi predmeti ♪
  11.      izbesnéti  -ím dov., izbêsni in izbésni (ẹ́ í) navadno z notranjim predmetom v dejanju pokazati svoj bes: izbesneti svoj bes, svojo jezo; izbesnela se je nad sestro izbesnéti se tudi izbesnéti prenehati besneti: pijanec se je izbesnel / nevihta se je izbesnela ♪
  12.      izbezgáti  -ám [bǝz] dov. (á ȃ) redko izbezati: izbezgati miš iz luknje / počakaj, da kaj izbezgam iz njega ♪
  13.      izbijáč  -a m (á) teh. jeklen klin, ki se pri izbijanju nastavi na predmet, da se ta izbije: odstraniti kovico, zagozdo z izbijačem ♪
  14.      izbíjati  -am nedov. (í) 1. z udarjanjem spravljati kak predmet iz snovi, v kateri je, tiči: izbijati zagozde // s silo, z močnimi udarci odstranjevati: izbijati napadalcem orožje iz rok ∙ ekspr. klin se s klinom izbija najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom ♦ fiz. izbijati elektrone iz kovin 2. ekspr. z vztrajnim prepričevanjem dosegati, da kdo ne misli več na kaj: take ideje, misli, načrte je treba ljudem izbijati (iz glave) // s strogim ravnanjem prizadevati si, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: izbijati otroku trmo 3. ekspr., redko dobivati, pridobivati: iz kupčije izbija lepe dobičke 4. publ., navadno s prislovnim določilom pojavljati se: nove ideje izbijajo na dan; problem neurejenosti cest ponovno izbija 5. igr., šport. z metom krogle, čoka odstranjevati drugo kroglo, čok: bližati in izbijati; prim. zbijati ♪
  15.      izbíra  -e ž (ȋ) 1. odločanje, odločitev za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše, v večji količini, množini stvari iste vrste: pri izbiri se je zmotil; izbira blaga za plašč; izbira darila je kar težka / prosta izbira / izbira poklica / dati, imeti na izbiro / kot vljudnostna fraza vse ti je na izbiro, kar vzemi si ∙ star. nate je padla izbira ti si izbran; ekspr. tu je blaga na izbiro zelo veliko ♦ jur. svoboda izbire in odločitve // položaj, ko se je treba odločiti za eno od več možnosti: biti, stati pred izbiro / imel sem samo dve izbiri / ekspr., kot podkrepitev trditve ponudbo moraš sprejeti, druge izbire ni, nimaš 2. količina, kakovost stvari iste vrste, v kateri se je mogoče odločiti: popestriti, povečati izbiro; omejiti se v izbiri barv / izpopolniti izbiro kruha uvesti nove vrste kruha // z rodilnikom količina, množina sploh: izbira izdelkov je tu zelo velika; bogata izbira vzorcev za tapete ♪
  16.      izbirálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izbiranje: izbiralna priprava / izbiralna sposobnost ♦ gozd. izbiralno redčenje redčenje, sekanje dreves, ki ovirajo rast določenih dreves ♪
  17.      izbírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. v večji količini, množini stvari iste vrste odločati se za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše: izbirati darilo; izbirati blago za obleko; dolgo, skrbno izbirati; izbirati po svojem okusu; izbirati in izbrati / izbirati besede za slavnostni govor; izbirati otroku ime; izbirati med dvema možnostma; učenci si izbirajo poklic ∙ v jezi ne izbira besed uporablja neprimerne, žaljive besede; ne izbira sredstev za dosego cilja pripravljen je storiti tudi kaj slabega, nepoštenega za dosego cilja; preg. kdor dolgo izbira, izbirek dobi ♦ ptt izbirati telefonsko številko vrteti številčnik na telefonskem aparatu, ustrezno zaželeni telefonski številki, zvezi 2. večjo količino stvari iste vrste ločevati po kakovosti; prebirati: izbirati fižol // odstranjevati slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: izbirati riž ♪
  18.      izbíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na izbor, izbiro: izbirni kriterij; izbirna možnost / izbirna komisija ◊ šah., šport. izbirni turnir; izbirno tekmovanje tekmovanje, na katerem se na podlagi rezultatov določijo tekmovalci za nadaljnje tekmovanje; šol. izbirni učni predmet obvezen učni predmet, osebno izbran iz dane skupine predmetov; izbirna šola neobvezna šola, za katero so potrebne določene sposobnosti ♪
  19.      izbirljív  -a -o prid. (ȋ í) redko izbirčen: izbirljiv otrok / izbirljiv v jedi ♪
  20.      izbirljívec  -vca m (ȋ) ekspr., redko izbirčen človek: takih izbirljivcev ne maramo ♪
  21.      izbirljívka  -e ž (ȋ) ekspr., redko izbirčna ženska: je velika izbirljivka ♪
  22.      izbiseríti  -ím in zbiseríti -ím dov. (ȋ í) knjiž. narediti kaj podobno biseru: sončni žarki so izbiserili roso na vrtnicah / pomagala mu je, da se je njegov sen izbiseril v resničnost ♪
  23.      izbíti  -bíjem dov., izbìl (í ȋ) 1. z udarjanjem spraviti kak predmet iz snovi, v kateri je, tiči: izbiti zagozdo; izbiti sekiro iz tnala // s silo, z močnim udarcem odstraniti: izbiti sodu dno; izbiti nož, orožje iz roke / pri padcu si je izbil dva zoba; s kamnom mu je izbil oko ∙ ekspr. klin se s klinom izbije najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; ekspr. te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti ♦ fiz. izbiti iz kovine elektrone 2. ekspr. z vztrajnim prepričevanjem doseči, da kdo ne misli več na kaj: te misli mu je treba kar izbiti; izbiti si kaj iz spomina; to žensko si moraš kar iz glave izbiti pozabiti jo / zaradi revščine si je moral to izbiti iz glave se temu odpovedati // s strogim ravnanjem doseči, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: lenobo mu bom že izbil; izbiti otroku trmo / z bičem je hotel izbiti živali upornost 3. publ. dobiti, pridobiti: izbiti čimveč dobička pri prodaji; če bo spreten, bo že izbil nekaj odškodnine; iz tega posestva bi se dal izbiti še kak milijon 4. publ., navadno s prislovnim določilom pojaviti se, izbruhniti: prva nesoglasja so že izbila; nezadovoljstvo je izbilo na dan; problem je izbil v vsej svoji ostrini izbít -a -o: izbiti elektroni; izbiti zobje; prim. zbiti ♪
  24.      izbljúniti  -em dov. (ú ȗ) redko izvreči iz želodca; izbruhniti: izbljuniti jed ♪
  25.      izbojeváti  -újem dov. (á ȗ) 1. z oboroženim spopadom, bojem priti do česa: izbojevati svobodo, zmago; izbojevati si mir z orožjem / knjiž., z notranjim predmetom izbojevati boj 2. s prizadevanjem priti do česa: izbojevati pravico; izbojeval mu je vstop v višje kroge izbojeván -a -o: izbojevana enakopravnost ♪

   5.334 5.359 5.384 5.409 5.434 5.459 5.484 5.509 5.534 5.559  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA