Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Red (534-558) 
- prediskutírati -am dov. (ȋ) izmenjati mnenja o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru: prediskutirati predlog zakona; to stvar moramo podrobno prediskutirati ♪
- predisponírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti dovzetnega za kaj: take razmere so ga predisponirale za bolezen predisponíran -a -o: biti predisponiran za kaj ♪
- predispozícija -e ž (í) knjiž. trajna telesna ali duševna pripravljenost za kaj; dispozicija: imeti predispozicijo za bolezen / duševna predispozicija / pisateljeva predispozicija za umetniško ustvarjanje ♪
- predívast -a -o prid. (í) podoben predivu: predivasta brada; predivasta lasulja / deklica z dolgimi predivastimi lasmi zelo svetlimi predívasto prisl.: predivasto plavi lasje ♪
- predívec -vca m (ȋ) bot. zdravilna rastlina z jajčastimi listi in drobnimi belimi cveti, Linum catharticum: na travniku raste predivec / čaj iz posušenega predivca ♪
- predíven 1 -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na predivo: predivno vlakno / predivni odpadki / predivne rastline ♪
- predíven 2 -vna -o prid. (ȋ) zastar. prečudovit, prelep: predivna ogrlica / predivna pesem / doseči prediven napredek ♪
- predivjáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. zelo hitro prehoditi, prevoziti: predivjati mesto / gripa je predivjala že celo Evropo se razširila po celi Evropi ● ekspr. predivjati noč hrupno se zabavajoč jo prebiti, preživeti ♪
- predívji -a -e prid. (í) preveč divji: to so predivji kraji za življenje / konja je prodal, ker je bil predivji / ekspr. predivji je, zato se ga vsi bojijo ♪
- predívnat -a -o prid. (ȋ) podoben predivu: predivnati lasje; predivnate koreninice rastline ♪
- predívnica -e ž (ȋ) nav. mn., agr. rastlina, iz katere se pridobiva predivo: gojiti predivnice; lan, konoplja in druge predivnice ♪
- predívo -a s (í) vlakna naravnega ali umetnega izvora za predenje: česati predivo; puliti predivo iz kodelje; dolgo in tanko predivo / bombažno, konopljeno, laneno predivo / s predivom mašiti špranje ♦ tekst. mikati predivo; umetno celulozno predivo; česano predivo ♪
- predívovec -vca m (í) bot. rastlina s suličastimi listi in rumenkastimi cveti v koških, Filago: njivski predivovec ♪
- predizkústveno prisl. (ȗ) filoz. neodvisno od izkustva ♪
- prèdizméra -e ž (ȅ-ẹ̑) nav. mn., grad. po gradbenem načrtu narejen izračun količin gradiva, dela, potrebnega za gradnjo objekta: delati predizmere; projekt obsega tudi predizmere ♪
- prèdizobrázba -e ž (ȅ-ȃ) predhodna izobrazba: komisija je ugotovila, da večina kandidatov nima primerne predizobrazbe; ustrezna predizobrazba za sprejem na univerzo / za ta poklic je potrebna tehnična predizobrazba ♪
- prèdizpíten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) nanašajoč se na čas pred izpitom: predizpitna trema ♪
- prèdjéd -í ž, daj., mest. ed. prèdjédi (ȅ-ẹ̑) prva jed na menuju, ki se daje pred juho ali glavno jedjo: pojesti predjed / za predjed so naročili narezek ♪
- predjèm -éma m (ȅ ẹ́) knjiž. predujem: dati predjem; prositi za predjem ♪
- prèdjesénski -a -o prid. (ȅ-ẹ́) nanašajoč se na čas pred jesenjo: predjesensko nebo / predjesenski dnevi so bili topli in sončni ♪
- prèdjézdec -a [dǝc] m (ȅ-ẹ̑) 1. kdor jezdi pred drugimi jezdeci: predjezdec je nosil zastavo 2. nekdaj kdor jezdi prvega konja v vpregi: kočija s predjezdecem; kočijaž in predjezdec ♪
- prèdjútranji -a -e prid. (ȅ-ú) nanašajoč se na čas pred jutrom: onkraj reke je ležala predjutranja meglica; predjutranja tišina v mestu ♪
- predjúžnik -a m (ȗ) star. (dopoldanska) malica: postregla je s predjužnikom / za predjužnik ima jajce s kruhom in vino ♪
- prèdkál -í [al in au̯] ž (ȅ-ȃ) bot. nitasta ali ploščata tvorba, ki se razvije iz trosa: enodomna predkal ♪
- prèdkalkulácija -e ž (ȅ-á) ekon. računsko predvidevanje stroškov zaradi ugotavljanja cene proizvodu ali storitvi: ukvarjati se s predkalkulacijo / predkalkulacija stroškov ♪
409 434 459 484 509 534 559 584 609 634 
