Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (5.034-5.058)


  1.      hríb  -a m (í) 1. višja vzpetina zemeljskega površja: za vasjo se dvigajo hribi; studenec izvira izpod hriba; priti s hriba v dolino; iti čez hrib; vas leži pod hribom; podolgovat, strm, visok hrib; pobočje, vrh hriba / sneg je pokril hribe in doline / na tem mestu se cesta obrne v hrib; težko hodi v hrib navkreber; tja ne morem, je preveč v hrib // mn. svet, ki je glede na drug svet mnogo višji in hribovit: na severu dežele so sami hribi; doma je iz hribov, s hribov; značilnosti ljudi, ki živijo v hribih / na počitnice bo šel v hribe, ne na morje v planinski, gorski svet; že dolgo hodi v hribe se ukvarja s planinstvom 2. ekspr., redko, z rodilnikom velik kup: ob cesti so se grmadili hribi kamenja ● star. prišel je čez hribe in doline od daleč; ekspr. zvonjenje se razlega čez hrib in dol daleč naokoli; pog. med vojno je bil v hribih pri partizanih; star. pozdrav čez hribe in doline daleč, v oddaljen kraj ♪
  2.      hríbast  -a -o prid. (í) podoben hribu: hribasti valovi // redko hribovit: hribasta pokrajina ♪
  3.      hribàt  -áta -o prid. (ȁ ā) redko hribovit: hribat teren ♪
  4.      hríbje  -a s (ȋ) redko hribovje: zagledal se je v hribje v daljavi ♪
  5.      hribóvje  -a s (ọ̑) v zaključeno celoto povezani hribi: na tem področju prevladujejo nizka hribovja; golo, gozdnato, kraško hribovje / predalpsko hribovje // več hribov, hribi: dolina je bila skrita med hribovjem; grmelo je, kot bi se podiralo hribovje ♪
  6.      hríbovstvo  -a s (ȋ) 1. lastnosti, značilnosti hribovcev: robato hribovstvo 2. redko planinstvo, alpinistika: knjiga popisuje klasično dobo hribovstva ♪
  7.      hrípati  -am in -ljem nedov. (í ȋ, í) 1. hripavo govoriti: kašljal je in hripal, da sem ga komaj razumel 2. redko biti hripav: že dalj časa hripa ♪
  8.      hrípavec  tudi hripávec -vca m (í; ȃ) redko hripav človek: hripavca je le s težavo razumel ♪
  9.      hrípelj  -plja m (í) redko nosni pretin (v spodnjem, hrustančastem delu): prebosti hripelj ♪
  10.      hripéti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko 1. hripavo govoriti: od jeze in užaljenosti je kar hripel 2. postajati hripav: iz dneva v dan je bolj hripel ♪
  11.      hŕkav  -a -o prid. (ŕ) redko hripav, hreščeč: hrkav glas ♪
  12.      hŕkavec  -vca m (ŕ) kdor hrka: hrkavec je motil predstavo ♪
  13.      hromonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž., redko hrom: hromonog starec ♪
  14.      hromòt  -ôta m (ȍ ó) knjiž., redko hrumenje: kljub hromotu je dobro spal ♪
  15.      hropòt  -ôta m (ȍ ó) redko ropot: hropot motorjev // hropenje: smrtni hropot je prihajal iz njegovih ust ♪
  16.      hropotáti  -ám nedov. (á ȃ) redko ropotati: ni mogel spati, ker je motor neprestano hropotal ♪
  17.      hrôšč  hrôšča m (ȍ ó) 1. žuželka s trdimi sprednjimi krili in grizalom: hrošči letajo, lezejo; pisani hrošči; ličinka hrošča ♦ zool. koloradski hrošč z rumenimi in črnimi progami na sprednjih krilih, katerega ličinke uničujejo krompirjevo listje, Leptinotarsa decemlineata; rjavi ali majski hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris 2. žarg. tip osebnega avtomobila znamke Volkswagen: kupil si je hrošča ♪
  18.      hrôščev  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na hrošče: hroščeva krila / hroščevo leto leto, ko se v velikih množinah pojavijo rjavi hrošči ♦ zool. hroščeva pokrovka trdo sprednje krilo pri hrošču ♪
  19.      hŕpati  -am nedov. (r̄) 1. ekspr., redko smrčati: gospodar je glasno hrpal 2. redko hrzati, prhati: konj je hrpal in se vzpenjal 3. nar. dajati hropeč glas ob prežvekovanju: vola sta zadovoljno hrpala (Prežihov) ♪
  20.      hŕst  -a m (ȓ) knjiž., redko hrstanje: hrst korakov po pesku ♪
  21.      hrúlba  -e ž (ȗ) redko hruljenje: naveličali so se njegove hrulbe ♪
  22.      hrúp  -a m (ȗ) 1. močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora: bil je tak hrup, da še samega sebe nisi slišal; iz gostilne se je razlegal hrup; delati hrup; oglušujoč, ekspr. peklenski hrup; hrup motorjev; hrup na cesti; v tovarni je veliko hrupa / praznovali so s hrupom glasno, hrupno / ekspr. ženske so zagnale strašanski hrup so začele kričati; pren., ekspr. v samostanu ga ni motil posvetni hrup 2. ekspr. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje: skušajte to urediti brez hrupa; njegove pesmi so povzročile veliko hrupa ● ekspr. bojni hrup boj, vojna; ekspr. bilo je mnogo hrupa za (prazen) nič mnogo nepotrebnega razburjanja ♪
  23.      hrupòt  -ôta m (ȍ ó) knjiž., redko hrup, trušč: povzročiti hrupot ♪
  24.      hrustánčnat  -a -o prid. (ā) 1. ki vsebuje mnogo hrustanca: hrustančnate klobase; hrustančnato meso 2. redko hrustančast: hrustančnati obročki sapnika ♪
  25.      hrústast  -a -o prid. (ȗ) ekspr., redko velik, zelo močen: veslači so bili sami hrustasti fantje ♪

   4.909 4.934 4.959 4.984 5.009 5.034 5.059 5.084 5.109 5.134  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA