Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (5.026-5.050)



  1.      hrénast  in hrênast -a -o prid. (ẹ́; é) ekspr., redko piker, oster: ne bodi tako hrenast / hrenast dovtip
  2.      hréniti se  -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr., redko jeziti se, hudovati se: nikar se vedno ne hreni
  3.      hrépati  -am nedov. (ẹ̄) ekspr., redko hripavo kašljati: delavci so hrepali v prašnem rovu
  4.      hrèst  hrésta m ( ẹ́) knjiž., redko hrestanje: hrest suhih vej
  5.      hrèšč  hréšča m ( ẹ́) knjiž., redko hreščanje: hrešč vej ob nevihti
  6.      hŕga  -e ž (ŕ) redko grča: hrge v lesu / čelna hrga
  7.      hŕgast  -a -o prid. (ŕ) redko grčast: hrgasto drevo
  8.      hŕgav  -a -o prid. (ŕ) redko grčav: hrgav les
  9.      hríb  -a m (í) 1. višja vzpetina zemeljskega površja: za vasjo se dvigajo hribi; studenec izvira izpod hriba; priti s hriba v dolino; iti čez hrib; vas leži pod hribom; podolgovat, strm, visok hrib; pobočje, vrh hriba / sneg je pokril hribe in doline / na tem mestu se cesta obrne v hrib; težko hodi v hrib navkreber; tja ne morem, je preveč v hrib // mn. svet, ki je glede na drug svet mnogo višji in hribovit: na severu dežele so sami hribi; doma je iz hribov, s hribov; značilnosti ljudi, ki živijo v hribih / na počitnice bo šel v hribe, ne na morje v planinski, gorski svet; že dolgo hodi v hribe se ukvarja s planinstvom 2. ekspr., redko, z rodilnikom velik kup: ob cesti so se grmadili hribi kamenja ● star. prišel je čez hribe in doline od daleč; ekspr. zvonjenje se razlega čez hrib in dol daleč naokoli; pog. med vojno je bil v hribih pri partizanih; star. pozdrav čez hribe in doline daleč, v oddaljen kraj
  10.      hríbast  -a -o prid. (í) podoben hribu: hribasti valovi // redko hribovit: hribasta pokrajina
  11.      hribàt  -áta -o prid. ( ā) redko hribovit: hribat teren
  12.      hríbje  -a s () redko hribovje: zagledal se je v hribje v daljavi
  13.      hribóvje  -a s (ọ̑) v zaključeno celoto povezani hribi: na tem področju prevladujejo nizka hribovja; golo, gozdnato, kraško hribovje / predalpsko hribovje // več hribov, hribi: dolina je bila skrita med hribovjem; grmelo je, kot bi se podiralo hribovje
  14.      hríbovstvo  -a s () 1. lastnosti, značilnosti hribovcev: robato hribovstvo 2. redko planinstvo, alpinistika: knjiga popisuje klasično dobo hribovstva
  15.      hrípati  -am in -ljem nedov., í) 1. hripavo govoriti: kašljal je in hripal, da sem ga komaj razumel 2. redko biti hripav: že dalj časa hripa
  16.      hrípavec  tudi hripávec -vca m (í; ) redko hripav človek: hripavca je le s težavo razumel
  17.      hrípelj  -plja m (í) redko nosni pretin (v spodnjem, hrustančastem delu): prebosti hripelj
  18.      hripéti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko 1. hripavo govoriti: od jeze in užaljenosti je kar hripel 2. postajati hripav: iz dneva v dan je bolj hripel
  19.      hŕkav  -a -o prid. (ŕ) redko hripav, hreščeč: hrkav glas
  20.      hŕkavec  -vca m (ŕ) kdor hrka: hrkavec je motil predstavo
  21.      hromonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž., redko hrom: hromonog starec
  22.      hromòt  -ôta m ( ó) knjiž., redko hrumenje: kljub hromotu je dobro spal
  23.      hropòt  -ôta m ( ó) redko ropot: hropot motorjev // hropenje: smrtni hropot je prihajal iz njegovih ust
  24.      hropotáti  -ám nedov.) redko ropotati: ni mogel spati, ker je motor neprestano hropotal
  25.      hrôšč  hrôšča m ( ó) 1. žuželka s trdimi sprednjimi krili in grizalom: hrošči letajo, lezejo; pisani hrošči; ličinka hrošča ♦ zool. koloradski hrošč z rumenimi in črnimi progami na sprednjih krilih, katerega ličinke uničujejo krompirjevo listje, Leptinotarsa decemlineata; rjavi ali majski hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris 2. žarg. tip osebnega avtomobila znamke Volkswagen: kupil si je hrošča

   4.901 4.926 4.951 4.976 5.001 5.026 5.051 5.076 5.101 5.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA