Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (4.801-4.825)



  1.      grudàt  -áta -o prid. ( ā) redko grudast: grudata zemlja
  2.      grúdnat  -a -o prid. () redko grudast: grudnata zemlja
  3.      grum  tudi groom -a [grúm] m () v angleškem okolju služabnik, ki skrbi za konja in spremlja gospodarja pri jahanju: pred teraso sta poskakala s konj jezdec in njegov grum
  4.      grundírati  -am nedov. in dov. () teh. nanašati osnovno barvo, podbarvati: grundirati s kredo
  5.      grúntarica  -e ž () lastnica grunta ali gruntarjeva žena: spredaj so sedele gruntarice v svilenih rutah
  6.      grúpa  -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom več ljudi, ki jih kaj povezuje, druži; skupina: udeleženci so se razdelili v interesne grupe; jurišna grupa; koalicija več političnih grup; nastop folklorne grupe / v delovni grupi je pet učencev // več ljudi, stvari, ki so v določenem času skupaj: bliža se grupa turistov 2. kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: njegova prozna dela razdelimo v tri grupe / slavistika se je odcepila od indoevropeistike kot samostojna grupa ◊ mat. grupa množica elementov, med katerimi obstaja ena računska operacija; voj. grupa odredov med narodnoosvobodilnim bojem vojaška formacija z bataljoni in odredi, vezana na določeno ozemlje
  7.      grupácija  -e ž (á) publ. 1. navadno s prilastkom več strank, držav, skupin, ki so povezane s podobnimi interesi: pripadniki raznih družbenih grupacij; ekonomske, politične grupacije / najbolj živahne umetniške grupacije v deželi skupine // razvrstitev, razporeditev: parkovna grupacija dreves 2. grupiranje: grupacija političnih sil je bila s tem končana; različne okoliščine so vplivale na grupacijo južnoslovanskih plemen
  8.      grústiti se  -im se nedov.) redko gnusiti se, studiti se: jed se mi grusti
  9.      grúščevje  -a s () redko grušč: sprožil se je plaz gruščevja
  10.      gúba  -e ž, im., tož. mn. in dv. stil. gubé (ú) 1. kar nastane pri mečkanju tkanine, papirja: na krilu so se ji naredile gube; zlikati gube na rokavu / na hrbtu se mu na suknjiču delajo gube // kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: krilo z gubami; obleka z dvema globokima gubama / bogate gube zavese / zalikana guba / guba pri hlačah rob 2. gubi podobna zareza, zlasti na obrazu: na čelu se mu delajo gube; ima že gube okrog oči / nabrati obraz v gube / prijazne, resne gube poteze 3. manjša, gubi podobna izrastlina: v grlu sta dve prožni gubi, ki prestrezata zrak ● deni odejo v dve gubé, da te ne bo zeblo pregani jo, da bo dvojna; držati se v dve gubé sključeno; oče že leze v dve gubé dobiva sključeno držogeol. guba vzbočeni del zemeljskih plasti, ki je nastal zaradi tektonskih procesov; kolenčasta guba guba, ki je na pregibu stanjšana; um. cevaste gube na kipih
  11.      gubánčast  -a -o prid. (á) redko gubast, zguban: gubančasto čelo
  12.      gúbati  -am nedov. (ū) delati gube: gubati čelo / predpasnik je gubala in spet zravnavala; hlače so se gubale mečkale / listje se guba od vročine
  13.      gúbav  -a -o prid. (ú) redko gubast: gubave, koščene roke
  14.      gubernátor  -ja m () v carski Rusiji predstojnik gubernije: postavili so ga za gubernatorja
  15.      gubóvje  -a s (ọ̑) ekspr., redko več gub, gube: dekorativno gubovje njegovega oblačila
  16.      gugálec  -lca [c in lc] m () redko kdor se guga: gugalci so se na gugalnici hitro menjavali
  17.      gúgalica  -e ž (ū) redko gugalnica: na vrtu imamo gugalico
  18.      gugálka  -e [k in lk] ž () redko gugalnica: gugati se na gugalki
  19.      gugálnica  -e [tudi n] ž () priprava za guganje, navadno v obliki visečega sedeža: narediti gugalnico; sesti na gugalnico; gugali so se na gugalnicah in se vrteli na vrtiljakih
  20.      gúgniti  -em dov.) redko zagugati: gugniti zibelko
  21.      gúlden  -dna m (ū) nizozemska denarna enota: plačali so sto guldnov // kovanec v vrednosti te enote
  22.      gúlež  -a m () 1. žarg., šol. kdor se uči mehanično, brez razumevanja: v razredu je nekaj guležev 2. slabš., redko izkoriščevalec, oderuh: založnik je bil neusmiljen gulež
  23.      gúmb  -a m () predmet za zapenjanje oblačila ali za okras, navadno okrogel: gumb se je odpel, odtrgal; prišiti nove gumbe k suknjiču; zapeti gumbe na plašču, pri srajci; zlati gumbi; gumbi za perilo / hlačni, manšetni gumbi; oblečeni gumbi s prevleko iz blaga / čevlji na gumb // gumbu podoben nastavek a) za vklapljanje česa: pritisnil je na gumb dvigala, hišnega zvonca; ob pritisku na gumb so se vrata odprla; aparat s številnimi gumbi in ročicami / prsti so mu hiteli po belih gumbih harmonike; vrtel je gumb pri radijskem aparatu b) za prijemanje: gumb omare; pokrovka z gumbom ◊ lov. gumbu podoben rog, ki zraste srnjaku v prvem letu starosti
  24.      gúmbnica  -e ž () luknja za gumb na oblačilu: narediti gumbnico; gumbnice pri srajci; sukanec za gumbnice / obšiti gumbnico / zataknil si je rožo v gumbnico v zanko na fazoni plašča ali suknjiča
  25.      gúmica  -e ž () 1. manjšalnica od guma: gumice za patentne kozarce; gumice na petah 2. redko radirka: gumica za črnilo

   4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA