Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (451-475)


  1.      prèddržáven  -vna -o prid. (ȅ-á) ki je bil, obstajal pred nastankom države: preddržavna družba / preddržavno stanje ♪
  2.      preddúrje  -a s (ȗ) knjiž. preddverje: preddurje cerkve / preproga se je spuščala po stopnicah preddurja ♪
  3.      preddvérje  -a s (ẹ̑) 1. navadno pokrit prostor pred glavnim vhodom poslopja: preddverje cerkve; hiša s preddverjem / tempelj ima preddverje na šestih stebrih ∙ knjiž. preddverje Križank zaprto dvorišče 2. večji prehoden prostor v poslopju za čakanje, začasno zadrževanje gostov, obiskovalcev: v preddverju je bila mizica z vpisno knjigo; sprejel ga je v preddverju; pren., knjiž. ta pesnik je že stopil v preddverje poezije ♪
  4.      prèddvòr  -ôra m (ȅ-ȍ ȅ-ó) knjiž. preddverje: hiša s tlakovanim preddvorom / peljali so ga skozi preddvore ◊ anat. vsaka od dveh zgornjih srčnih votlin ♪
  5.      preddvórje  -a s (ọ̑) knjiž. preddverje: preddvorje stolne cerkve; poslopje s preddvorjem / odvedli so ga v preddvorje škofijske palače ● knjiž. vrata so se odpirala v preddvorje s stebriščem v atrij ♪
  6.      predebatírati  -am dov. (ȋ) izmenjati mnenja, navadno v razgovoru: predebatirati je bilo treba več problemov / ekspr. predebatirali so doživetja preteklega dne pogovorili so se o njih ♪
  7.      predêbel  -éla -o [eu̯] prid. (é ẹ́) preveč debel: predebela knjiga / vleči predebele črte / odbrati predebel krompir / ženska je predebela ● ekspr. ta je pa le predebela ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna predebélo prisl.: predebelo rezati; sam.: ekspr. večkrat je povedal kakšno predebelo ♪
  8.      prédec  -dca m (ẹ̑) zastar. predilec: bil je samo ubog predec; predec bombaža ♪
  9.      predejáti  -déjem dov., tudi predém; 2. mn. predéjete tudi predéste, 3. mn. tudi predejó; predéj in predèj; predejál (á ẹ̑) raba peša, navadno kot nedoločnik in deležnik na -l 1. napraviti, da pride kaj drugam, na drugo mesto; predeti: pomagala je predejati bolnika; predejati torbo iz ene roke v drugo; predejati ključ na notranjo stran; predejal je pipo v ustih, rekel pa ni nič; predejal se je s postelje na fotelj / predejati rože na drugo okno prestaviti; predejati jabolka v boljšo košaro preložiti; predejati se na stolu presesti se 2. nar. preiskati, pregledati: predejal je vsak grm; vse je predejal, pa ni nič našel ● nar. dosti sveta sem že predejal prehodil, prepotoval predejáti se nar., nav. 3. os. spremeniti se na bolje: počakaj, stvari se bodo predejale; vreme se bo predejalo ♪
  10.      predél  -a m (ẹ̑) navadno s prilastkom 1. ozemlje z določenimi značilnostmi: živeti v arktičnih predelih; skalnati gorski predeli; obalni predel; stepski predeli Azije / kmečki predeli kraji; praznovanje novega leta v raznih predelih sveta krajih, delih / načrt o brezatomskem predelu brezatomski coni // del mesta, kraja s posebnimi značilnostmi: blokirati vse pomembne mestne predele / stare hiše v trnovskem predelu Ljubljane // publ. del, odsek: težji predeli ledenika; okusna urejenost nekaterih predelov stavbe 2. star. predelek, pregradek: ogledovati si živali v predelu / sedela je na stolu v predelu za priče / predel v vlaku oddelek / stati za steklenim predelom pregrado 3. anat. omejen del telesne površine, določen po organu, delu telesa ali kaki drugi značilnosti: gleženjski, ledveni predel / slušni predel možganov ♪
  11.      predéla  -e ž (ẹ̑) arhit. spodnji del oltarnega nastavka: predela se navzgor razširja; predela in oltarni krili ♪
  12.      predélanost  -i ž (ẹ̑) stanje predelanega: temeljita predelanost romana / umetniška predelanost doživetij / predelanost snovi ♪
  13.      predélati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti iz česa izdelek, izdelke: večino grozdja predelamo; predelati dva milijona ton nafte letno; predelati grodelj v jeklo; predelati mleko v maslo in sir / kvasnice predelajo sladkor v alkohol spremenijo // v zvezi z v narediti iz določene stvari drugo stvar: predelati plašč v suknjič; predelati posteljo v kavč, skladišče v stanovanje 2. narediti, da ima kaj a) drugačne lastnosti, značilnosti: čebele mano predelajo; pripraviti zemljo v jeseni, da jo mraz dobro predela; pripravljeno solato pustimo stati, da se predela / predelati v sebi doživetja ∙ ekspr. ostal je, kakršen je bil, ni se dal predelati nazorsko, miselno spremeniti b) drugačno obliko, uporabnost: dati predelati stare obleke; moderno predelati pohištvo / predelati žimnice narediti iz starih nove, obnoviti jih / predelati knjigo, načrt; pesem je večkrat predelal 3. načrtno se seznaniti z določeno vsebino: predelati slovnico; za izpit mora predelati še dosti snovi / predelati knjigo preštudirati ◊ obrt. predelati testo že oblikovanemu, a deformiranemu testu dati prvotno obliko; šol. predelati učno snov razložiti in utrditi jo predélan -a -o: predelan plašč; objektivno predelani prizori iz življenja ♪
  14.      predeláva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od predelati ali predelovati: predelava kovin, lesa, nafte; predelava grozdja v vino; surovine za predelavo; odpadki pri predelavi sadja / neprimerna predelava kmečkih hiš; predelava proge za hitrejši promet / miselna predelava tega, kar čutimo ♦ les. primarna predelava lesa mehansko oblikovanje lesa v polizdelke in tvoriva 2. predelano delo, besedilo: brati Senekovo predelavo grške tragedije ♪
  15.      predelávanje  -a s (ȃ) predelovanje: predelavanje kož / natančno predelavanje slovnice ♪
  16.      predelávati  -am nedov. (ȃ) predelovati: predelavati sadje, surovine / predelavati hiše / predelavati osnutek / predelaval je predpisano učno snov ♪
  17.      predélček  -čka m (ẹ̑) manjšalnica od predelek: predelčki za gumbe / skrivni predelčki v kovčku ♪
  18.      predélek  -lka m (ẹ̑) 1. ločen, ograjen prostor: nizke stene ločijo predelke v svinjaku; dati vsako žival v svoj predelek; s premičnimi pregradami spreminjati velikost predelkov // prostorsko ločen, omejen del česa: predelka bisage; predelki v denarnici, torbici; polica s štirimi predelki 2. redko oddelek, kupe: voziti se sam v predelku 3. redko rubrika: leposlovni predelek časopisa / predelki ladijskega dnevnika ● redko razdeliti štrene na več predelkov pramenov ♪
  19.      predélen  -lna -o prid. (ẹ̑) ki ločuje dva prostora: predelni zid; predelna stena ♦ arhit. predelni regal regal iz zaprtih in odprtih elementov ♪
  20.      predelikáten  -tna -o prid. (ȃ) preveč delikaten: tako vprašanje je zdaj še predelikatno / to je predelikatno blago za delovno obleko ♪
  21.      predelítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od predeliti: predelitev hodnika ♪
  22.      predelíti  -ím dov., predélil (ȋ í) s kako napravo ločiti a) prostor: predsobo so predelili z lesenimi stenami; predeliti sobo v prostor za prebivanje in spanje; predeliti po sredi / predeliti škatlo, torbo b) koga, kaj v prostoru: predeliti krompir in korenje z desko ● nar. predeliti korenine okrasnega grmičevja razdeliti; nar. členek se je prelomil in veriga se je predelila pretrgala predeljèn -êna -o: z zarezo predeljena mandljeva koščica; predeljena soba ♪
  23.      predeloválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj predeluje: predelovalci mesa, mleka / predelovalca scenarija sta bolj poudarila idejo ♪
  24.      predeloválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na predelovanje: predelovalni stroški / predelovalni postopek / predelovalni obrat; predelovalne naprave / predelovalna industrija ♪
  25.      predeloválnica  -e ž (ȃ) podjetje, obrat za predelovanje: predelovalnica mesa, sadja; predelovalnica za ribe ♪

   326 351 376 401 426 451 476 501 526 551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA