Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Red (4.376-4.400)
- geográfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na geografijo, zemljepisen: geografski položaj dežele; geografska razširjenost rastlin; elementi geografskega okolja; politično—geografske razmere / geografska karta zemljevid; učenci določajo geografsko lego krajev na zemljevidu geografsko širino in dolžino ♦ geogr. geografska dolžina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od začetnega poldnevnika, merjena na vzporedniku; geografski koordinati geografska dolžina in širina kake točke na zemeljskem površju; geografska širina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od ekvatorja, merjena na poldnevniku ♪
- geométer -tra m (ẹ̄) strokovnjak za geodezijo s srednjo izobrazbo, zemljemerec: društvo geodetskih inženirjev in geometrov ♪
- geométričen -čna -o prid. (ẹ́) podoben geometrijskim tvorbam: geometričen ornament; geometrična oblika; geometrična zunanjost predmetov // geometrijski: geometrični liki ♦ mat. geometrično zaporedje zaporedje, pri katerem je količnik med dvema zaporednima členoma stalen ♪
- geometríja -e ž (ȋ) veda o lastnosti prostorov in njihovih delov: osnovni pojmi iz geometrije / včeraj smo imeli aritmetiko, danes pa geometrijo pouk geometrije // knjiž., s prilastkom geometrična oblikovanost, razporeditev: geometrija senc in luči / geometrija rim ♦ geom. evklidska geometrija v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici ena vzporednica; neevklidska ali hiperbolična geometrija v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic; opisna geometrija ki upodablja prostorske tvorbe v ravnini; prostorska geometrija stereometrija; ravninska geometrija planimetrija; jur. volilna geometrija v nekaterih državah določanje volilnih enot za volitve poslancev glede na koristi strank ♪
- geometríjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na geometrijo: geometrijski liki; geometrijska tvorba; geometrijsko telo / geometrijska domača naloga ♦ mat. geometrijski dokaz; geometrijsko zaporedje zaporedje, pri katerem je količnik med dvema zaporednima členoma stalen // geometričen: tkanina z geometrijskimi vzorci geometríjsko prisl.: izmenične napetosti in upori se seštevajo geometrijsko ali vektorsko; ta slikar ljubi geometrijsko stroge površine ♪
- geometrízem -zma m (ȋ) um. likovno izražanje z geometrijskimi ploskvami, kompozicijami: v zgodnjesrednjeveški ornamentiki prevladujeta geometrizem in linearnost; geometrizem forme ♪
- géopolítičen -čna -o prid. (ẹ̑-í) 1. nanašajoč se na geopolitiko: geopolitične težnje 2. publ. politično-geografski: geopolitični položaj dežele; ukvarjati se z geopolitičnimi vprašanji géopolítično prisl.: živeti na geopolitično izredno izpostavljenih tleh ♪
- géosinklinála -e ž (ẹ̑-ȃ) geol. zelo velik podolgovat ugreznjen del zemeljske skorje, v katerega se stekajo reke in nanašajo vanj naplavine: velika sredozemska geosinklinala; dno geosinklinale ♪
- gépelj -plja tudi -na [pǝl] m (ẹ́) priprava za vrtenje pogonske gredi, ki jo poganja vprežna živina; vitel: mlatilnico je gonil gepelj; mlatiti na gepelj ♪
- gerènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) v stari Jugoslaviji od vlade začasno imenovani predstojnik občinske uprave: gerenti in župani; gerent občine / gerent posojilnice ♪
- germanizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj germansko, nemško, ponemčevati: germanizirati obmejne predele ♪
- gerontokracíja -e ž (ȋ) soc. skupina starejših, starih ljudi, ki ima posredno ali neposredno velik vpliv na politiko: vloga gerontokracije // politična ureditev z vladavino take skupine ljudi: gerontokracija v Sparti ♪
- gêslo -a s (é) 1. kratko izražena programska misel: vsi za enega, eden za vse, to je bilo geslo brigadirjev; razširjali so letake in pisali gesla po zidovih; borbena, politična, propagandna gesla; volilno geslo; gesla francoske revolucije / življenjsko geslo vodilo, načelo 2. nav. ed. dogovorjena razpoznavna beseda: stražarju je moral povedati geslo ♦ fin. geslo hranilne knjižice dogovorjena beseda, ki nadomešča osebno izkaznico in jo mora prinašalec poznati ob dvigu hranilne vloge 3. beseda v slovarju, enciklopediji, navadno s pojasnili vred: novi slovar tujk obsega skoraj trideset tisoč gesel; izbira, razlaga, razpored gesel ♪
- gésta -e ž (ẹ̑) 1. gib, navadno z rokami, s katerim se kaj izraža ali poudarja, kretnja: naredil je odločno gesto; gospodovalna, široka, teatralična gesta; prepričeval ga je z živahnimi gestami; sporazumevanje z gestami 2. knjiž. dejanje, ukrep: to je bila plemenita gesta; predsednikov obisk predstavlja prijateljsko gesto; tak postopek imamo za sovražno gesto proti državi; gesta priznanja; ta odločba je humana gesta do delovnega človeka / slabš. to je pri njem le gesta dejanje, preračunano na zunanji učinek ♪
- géto tudi ghétto -a [geto] m (ẹ̑) 1. nekdaj mestna četrt, v kateri živijo Židje: srednjeveški geto; varšavski geto 2. v Združenih državah Amerike del mesta, v katerem živijo črnci: stanovati v getu; črnski geto; ekspr. črni geto ♪
- gíb -a m (ȋ) premik (dela) telesa iz enega položaja v drugega: delati, posnemati gibe; avtomatični gibi; mehki, mirni gibi; nagel, sunkovit gib; nagonski gib samoobrambe; plesni gib; gibi rok / proučevati ritem dela in delovnih gibov / kazati veselje nad vsem, kar je v zvezi s plesom in gibom gibanjem; pren. človekovi notranji gibi ◊ strojn. delovni gib gib bata, pri katerem toplotna energija opravlja mehansko delo; mrtvi gib pot, ki jo opravi mehanizem, preden začne delovati; gib bata pot bata od ene skrajne lege do druge ♪
- gibálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na gibanje: gibalna sposobnost udov; gibalno središče / gibalna energija; gibalna sila gospodarskega razvoja ◊ anat. gibalni živec živec, ki povzroča delovanje mišic; fiz. gibalna količina količina, ki je produkt mase telesa in njegove hitrosti; šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice ♪
- gíbčen -čna -o prid., gíbčnejši (í ȋ) 1. ki se z lahkoto giblje, premika: gibčen telovadec; zadnje čase postaja fant gibčnejši; gibčen kot vrtavka / gibčni prsti; bila je visoke, gibčne postave; gibčno telo ∙ ekspr. bila je nenavadno gibčnega jezika klepetava, gostobesedna // redko razgiban, živahen: gibčni ritem valčka 2. sposoben se prilagajati času, razmeram: bil je gibčnega duha; uporabljati gibčno in pametno taktiko / gibčen repertoar drame / gibčen predpis gíbčno prisl.: gibčno se obrne k njemu; gibčno je skočil s konja ♪
- gíbčnost -i ž (í) lastnost, značilnost gibčnega: ohranil je pravo mladostno gibčnost / gibčnost v obnašanju je razodevala njeno veselo naravo / diplomatska gibčnost; pokazal je izredno gibčnost duha ♪
- gíbec -bca m (ȋ) redko gibljaj: občudoval je vsak njen gibec ♪
- gibelín -a m (ȋ) zgod., v Italiji, v srednjem veku pristaš cesarske politike, usmerjene proti papeški politiki: genovski gibelini; gvelfi in gibelini ♪
- gíben -bna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gib: relief predstavlja zbirko gibnih motivov; poustvarjati gibne in zvočne lastnosti predmetov / izražati čustva z gibnimi oblikami // star. gibalen: gibna sila ♪
- gibón in gíbon -a m (ọ̑; ȋ) najmanjša človeku podobna opica z dolgimi sprednjimi okončinami, ki živi v južni Aziji: gibki giboni; giboni in orangutani ♪
- gigántski -a -o prid. (ā) ekspr. nenavadno velik, velikanski: gigantski industrijski obrat; gigantske razsežnosti kipa / gigantski boji v revoluciji; gigantski napredek tehnike; opraviti gigantsko delo ♪
- gimnaestráda -e ž (ȃ) šport. vsako četrto leto prirejena mednarodna telovadna prireditev: na gimnaestradi so se zbrali najboljši telovadci sveta ♪
4.251 4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 4.401 4.426 4.451 4.476