Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (4.359-4.383)


  1.      gávčo  tudi gáucho -a [gau̯čo] m (ȃ) v latinskoameriškem okolju pastir velikih čred: gavči so zganjali govedo; argentinski gavčo ♪
  2.      gávzniti  -em dov. (á ȃ) vulg. umreti: gavznil bo, preden bo minilo tri dni ♪
  3.      gáza  -e ž (ā) redko tkana, mehka tkanina, navadno za obveze: obložiti rano s sterilno gazo; čista gaza; blazinica iz gaze ♪
  4.      gáziti  -im nedov., gázila in gazíla (á ȃ) hoditi po čem mehkem, udirajočem se: gaziti debel sneg; do gležnjev gazimo blato / gaziti na celo po nepregaženem, neprehojenem snegu // knjiž., redko teptati: konjska kopita so neusmiljeno gazila žito; pren., ekspr. sramotno gazi vse svoje ideale; gaziti pravico gazèč -éča -e: s težavo gazeč visok sneg ♪
  5.      gážnja  -e ž (á) redko gaženje ♪
  6.      gejzír  -a in -ja tudi géjzir -a in -ja m (ȋ; ẹ̑) vroč vrelec, ki v rednih presledkih brizga visoko v zrak: ogromen gejzir; izbruh gejzira; pren., ekspr. bomba je padla in črn gejzir zemlje je bruhnil iz tal ♪
  7.      geminácija  -e ž (á) lingv., lit. zaporedna ponovitev glasov, zlogov ali besed, podvojitev ♪
  8.      generál  -a m (ȃ) 1. najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: poveljujoči general; slaven general; drži se ko general pokončno, ošabno ∙ ekspr. generali brez armade voditelji, politiki brez pristašev ♦ voj. general najvišji generalski čin v Jugoslovanski ljudski armadi; general armije čin v Jugoslovanski ljudski armadi, za stopnjo nižji od generala 2. rel. vrhovni predstojnik nekaterih redov katoliške cerkve: jezuitski general ♪
  9.      generálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki ima večjo, največjo odgovornost, glaven: generalni direktor; generalni konzul; generalni sekretar // ki je po pomembnosti na prvem mestu in navadno tudi največji: generalna direkcija; generalna skupščina Organizacije združenih narodov / generalna vaja generalka 2. ki zajema vse, splošen: generalni plan industrijske izgradnje; napovedati generalno stavko; generalno pooblastilo; generalno popravilo stroja; ekspr. lotila se je generalnega čiščenja stanovanja / generalna linija zunanje politike ◊ geogr. generalna karta topografska karta v majhnem merilu; generalka; muz. generalni bas basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami; navt. generalni tovor kosovno blago večje vrednosti; rel. generalni vikar škofov namestnik v upravnih zadevah škofije; šport. generalni plasma končna razvrstitev tekmovalcev po vsaki etapi ali na zaključku tekmovanja; voj. generalni štab glavni vodstveni organ vrhovnega poveljnika generálno prisl.: avto je generalno popravil generálni -a -o sam., pog.: tovariš generalni; avto je dal v generalno ♪
  10.      generalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. dognanje, ugotovitev, ki se nanaša na en primer, razširiti na vse podobne primere; posplošiti: nekritično generalizirati generalizíran -a -o: generalizirane predstave so postale pojem; stvari so bile preveč generalizirane ♪
  11.      generálka  -e ž (ȃ) 1. najpomembnejša in zadnja odrska vaja pred premiero: biti pri generalki; javna generalka 2. geogr. topografska karta v majhnem merilu, ant. specialka: merila generalke; to je označeno na generalki 3. zastar. generalova žena: stara generalka ♪
  12.      generálpolkóvnik  -a m (ȃ-ọ̑) voj. čin, za stopnjo višji od generalpodpolkovnika, ali nosilec tega čina: napredoval je v generalpolkovnika ♪
  13.      genêričnost  -i ž (é) knjiž., redko lastnost, značilnost generičnega: generičnost človeških predstav ♪
  14.      generózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko velikodušen, plemenit: generozen človek ♪
  15.      génij  -a m (ẹ́) 1. izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi: on je genij; literarni, pesniški genij; umetniški genij; spoznanje genija; zgodovinska vloga genija / iron. to neumnost je lahko naredil samo tak genij, kot je on 2. knjiž. najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost, duh: verovali so v njegov iznajditeljski genij; izpričati svoj ustvarjalni genij; genij komponista // bistvene značilnosti, značaj česa: avtorjevo delo predstavlja sintezo germanskega in latinskega genija Belgije; to je tuje našemu narodnemu geniju 3. v rimski mitologiji bitje, ki spremlja in varuje človeka od rojstva do smrti: dobri geniji; pren., pesn. genij ljubezni, zvestobe ♪
  16.      genuín  -a -o prid. (ȋ) knjiž., redko pristen, pravi, naraven: genuino vino ♦ med. genuina epilepsija ♪
  17.      geocéntričen  tudi geocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) astr. ki ima Zemljo za središče vesolja: geocentrični sistem; geocentrična teorija // ki se meri iz središča Zemlje: geocentrična višina zvezde ♪
  18.      geográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na geografijo, zemljepisen: geografski položaj dežele; geografska razširjenost rastlin; elementi geografskega okolja; politično—geografske razmere / geografska karta zemljevid; učenci določajo geografsko lego krajev na zemljevidu geografsko širino in dolžino ♦ geogr. geografska dolžina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od začetnega poldnevnika, merjena na vzporedniku; geografski koordinati geografska dolžina in širina kake točke na zemeljskem površju; geografska širina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od ekvatorja, merjena na poldnevniku ♪
  19.      geométer  -tra m (ẹ̄) strokovnjak za geodezijo s srednjo izobrazbo, zemljemerec: društvo geodetskih inženirjev in geometrov ♪
  20.      geométričen  -čna -o prid. (ẹ́) podoben geometrijskim tvorbam: geometričen ornament; geometrična oblika; geometrična zunanjost predmetov // geometrijski: geometrični liki ♦ mat. geometrično zaporedje zaporedje, pri katerem je količnik med dvema zaporednima členoma stalen ♪
  21.      geometríja  -e ž (ȋ) veda o lastnosti prostorov in njihovih delov: osnovni pojmi iz geometrije / včeraj smo imeli aritmetiko, danes pa geometrijo pouk geometrije // knjiž., s prilastkom geometrična oblikovanost, razporeditev: geometrija senc in luči / geometrija rim ♦ geom. evklidska geometrija v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici ena vzporednica; neevklidska ali hiperbolična geometrija v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic; opisna geometrija ki upodablja prostorske tvorbe v ravnini; prostorska geometrija stereometrija; ravninska geometrija planimetrija; jur. volilna geometrija v nekaterih državah določanje volilnih enot za volitve poslancev glede na koristi strank ♪
  22.      geometríjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na geometrijo: geometrijski liki; geometrijska tvorba; geometrijsko telo / geometrijska domača naloga ♦ mat. geometrijski dokaz; geometrijsko zaporedje zaporedje, pri katerem je količnik med dvema zaporednima členoma stalen // geometričen: tkanina z geometrijskimi vzorci geometríjsko prisl.: izmenične napetosti in upori se seštevajo geometrijsko ali vektorsko; ta slikar ljubi geometrijsko stroge površine ♪
  23.      geometrízem  -zma m (ȋ) um. likovno izražanje z geometrijskimi ploskvami, kompozicijami: v zgodnjesrednjeveški ornamentiki prevladujeta geometrizem in linearnost; geometrizem forme ♪
  24.      géopolítičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) 1. nanašajoč se na geopolitiko: geopolitične težnje 2. publ. politično-geografski: geopolitični položaj dežele; ukvarjati se z geopolitičnimi vprašanji géopolítično prisl.: živeti na geopolitično izredno izpostavljenih tleh ♪
  25.      géosinklinála  -e ž (ẹ̑-ȃ) geol. zelo velik podolgovat ugreznjen del zemeljske skorje, v katerega se stekajo reke in nanašajo vanj naplavine: velika sredozemska geosinklinala; dno geosinklinale ♪

   4.234 4.259 4.284 4.309 4.334 4.359 4.384 4.409 4.434 4.459  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA