Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (4.259-4.283)


  1.      fŕcniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. s hitrim sproženjem upognjenega prsta premakniti, suniti kaj: frcnil je kroglico proti njemu / frcnil ga je v nos, v uho s sproženjem prsta udaril / ekspr. s pahljačo ga je frcnila po roki rahlo udarila // ekspr., redko hitro vreči, suniti: frcnil ga je z odra 2. ekspr., redko zelo hitro zleteti, švigniti: z drevesa je frcnila lastovka ♪
  2.      fŕček  -čka m (ȓ) ekspr. koder, zlasti tak, ki visi na čelo: naredila si je frčke ♪
  3.      frekvénca  -e ž (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava, pogostnost: ugotavljati frekvenco dihanja, vrtljajev; frekvenca pobliskavanja svetilnika / publ. frekvenca prometnih nesreč raste; v učbenik so sprejete zlasti besede z visoko frekvenco pogosto rabljene / frekvenca strank na pošti // publ. uporaba, izkoriščenost: proga je zaradi premajhne frekvence opuščena; številke pričajo o vedno večji frekvenci prostorov 2. fiz. število nihajev v časovni enoti: spreminjati frekvenco; nizka, visoka frekvenca / oddajnik dela na frekvenci 20,003 megahertza s frekvenco ♦ elektr. omrežna frekvenca frekvenca električne napetosti v električnem omrežju 3. šol. predavateljeva potrditev obiskovanja predavanj: dati, dobiti frekvenco ♪
  4.      frekvénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na frekvenco: frekvenčna tabela / frekvenčna razporeditev ◊ elektr. frekvenčni pretvornik pretvornik, ki pretvarja izmenični tok ene frekvence v izmenični tok druge frekvence; lingv. frekvenčni slovar slovar, ki vsebuje podatke o pogostnosti rabe besed ♪
  5.      freskánt  -a m (ā á) um. kdor slika freske: baročni, srednjeveški freskanti ♪
  6.      frfráti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. 1. biti hiter in površen pri čem: kaj pa tako frfraš, premisli malo; preveč je frfrala, zato ima toliko napak 2. plapolati, vihrati: lasje so mu frfrali v vetru; pajčolan ji je frfral okrog glave 3. redko frfotaje letati; frfotati: vrabci frfrajo z veje na vejo / vsa jezna je frfrala po hiši tekala 4. redko kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: dekle je začelo frfrati ♪
  7.      frígijski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na Frigijce ali Frigijo: frigijsko prebivalstvo / frigijska čepica v francoski revoluciji stožčasto pokrivalo s povešeno konico kot simbol svobode ♦ muz. frigijska lestvica v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona e navzgor ♪
  8.      frivólnost  -i ž (ọ̑) knjiž. lahkomiselnost, neresnost: fantovska frivolnost / delo predstavlja višek pariške frivolnosti in lahkotnosti ♪
  9.      frizêrka  -e ž (ȇ) ženska, ki se poklicno ukvarja s friziranjem: frizerka ji je naredila frizuro / ekspr. cela frizerka je ♪
  10.      frizúra  -e ž (ȗ) določena ureditev, razporeditev las, pričeska: ima preprosto frizuro; spremeniti si frizuro / gladka, košata frizura / bubi frizura s kratkimi, zadaj posnetimi lasmi ♪
  11.      fŕkati 1 -am nedov. (r̄ ȓ) 1. ekspr. zelo hitro hoditi, tekati: kar naprej je frkala iz sobe v kuhinjo; pes je ves čas frkal okrog hiše / pog. žena mu frka okrog, otroci so pa lačni // redko zelo hitro letati, švigati: lastovke frkajo po zraku 2. s hitrim sprožanjem upognjenega prsta premikati, suvati kaj; frcati: frkal je svinčnik po mizi ♪
  12.      fŕkavec  tudi fŕkovec -vca m (ŕ) ekspr. nekoliko predrzen nedorasel fant: frkavci so mu ukradli avto; druži se z ničvrednimi frkavci / kot nagovor boš tiho, frkavec // nedorasel fant sploh: nisem več frkavec, da bi mi ukazovali; takega frkavca se ne bojim; govori z menoj kakor s kakim frkavcem / slabš. takle frkavec zapoveduje desetim možem ♪
  13.      fŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. ekspr. zelo hitro oditi, steči: po kosilu sta frknila na vrt // redko zelo hitro zleteti, švigniti: ptička je frknila iz grma 2. s hitrim sproženjem upognjenega prsta premakniti, suniti kaj; frcniti: frkniti smet z mize ● ekspr. zajca bom frknil ustrelil ♪
  14.      frkolín  -a m (ȋ) ekspr. nekoliko predrzen nedorasel fant: frkolini ga zmerjajo / kot nagovor nisi držal besede, frkolin // nedorasel fant sploh: bil sem še frkolin in nisem ničesar razumel; na cesti je stala skupina frkolinov / ima dva zdrava frkolina sina / slabš. ta frkolin bi mi rad pamet solil ♪
  15.      fŕliti  -im nedov. (ŕ r̄) ekspr., redko kodrati, navijati: frlila si je lase / pod nosom si je frlil redke brkice ♪
  16.      fŕljast  -a -o prid. (r̄) ekspr., redko kodrast: ima zelo frljaste lase ♪
  17.      frónda  -e ž (ọ̑) zgod. politično gibanje višjega francoskega plemstva proti absolutizmu sredi 17. stoletja ♪
  18.      frondêrstvo  -a s (ȇ) knjiž., redko odporništvo, nezadovoljstvo, rovarjenje: intelektualno fronderstvo ♪
  19.      frónta  -e ž (ọ̑) 1. področje, kjer se spopadata sovražni vojski: poslali so ga na fronto; zaledje in fronta / fronta se pomika proti središču države; držati, prebiti, utrditi fronto / fronta je razpadla; oskrbovati fronto / pasti na fronti // publ., s prilastkom področje delovanja, udejstvovanja: ofenziva nasprotnikov se razvija na ideološki fronti; zboljšati stanje na naši kulturni fronti 2. s prilastkom skupnost strank ali posameznikov, ki imajo isti cilj: vključiti se v enotno delavsko, nacionalno fronto; fronta demokratičnih sil za osvoboditev / ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, črta: čoln drsi pred fronto ladij; za belimi ovčicami na zahodu je temna fronta oblakov 4. star. prednja stran (stavbe), pročelje: hiša je s fronto obrnjena na ulico; fronta palače 5. meteor., navadno v zvezi atmosferska fronta mejno področje med zračnima gmotama, ki se razlikujeta zlasti po temperaturi, vlagi, oblačnosti: atmosferska fronta se pomika iznad Atlantika proti Evropi / hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; topla fronta del atmosferske fronte, kjer se nariva topel zrak ● boriti se na dveh frontah biti dejaven na dveh različnih področjih; ekspr. podpreti, premagati koga na celi fronti popolnoma, v celoti; publ. znajti se na skupni fronti imeti skupen cilj; publ. lotiti se boja proti nepismenosti na široki fronti vsepovsod ◊ gled. odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; soška fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči ♪
  20.      frontálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na prednjo stran: frontalen padec smučarja; frontalno trčenje z drugim vozilom / frontalen napad na kolono / frontalen pogled / mož je naslikan v frontalni pozi z obrazom naprej, od spredaj; frontalna soha obrnjena s prednjo stranjo h komu 2. ki poteka odkrito, neposredno na širokem področju: pripraviti se na frontalne akcije proti sovražniku; ne morejo sprejeti frontalne borbe / frontalno in manevrsko vojskovanje; pren., publ. frontalni odpor reakcije 3. nanašajoč se na fronta 5: frontalne motnje so dosegle naše kraje, se pomikajo proti vzhodu; frontalne padavine ◊ ped. frontalni pouk pouk, pri katerem sodelujejo vsi učenci istočasno, z istim gradivom pod neposrednim učiteljevim vodstvom; voj. frontalna vojna bojevanje na frontah po principih taktike in strategije frontálno prisl.: frontalno napasti sovražnika; figure na freski so postavljene frontalno ♪
  21.      fróntar  -ja m (ọ̑) redko frontnik, frontovec: telesno oslabeli frontarji ♪
  22.      frontispíc  -a in frontispíce -ea [druga oblika -is] m (ȋ) biblio. podoba in okraski na naslovni ali prednaslovni strani v knjigi ♪
  23.      frtávka  -e ž (ȃ) ekspr., redko vrtavka: zavrteti frtavko; vrti se kot frtavka / vidiš jo, frtavko, niti malo ne more sedeti pri miru ♪
  24.      frúliti  -im nedov. (ú) 1. pri nekaterih južnoslovanskih narodih igrati na frulo: posedal je pod drevesom in frulil 2. ekspr., redko žvižgati, požvižgavati: tiho bodi, kaj fruliš ♪
  25.      fúcati  -am tudi fúcati se -am se nedov. (ȗ) 1. igrati se otroško igro, pri kateri se navadno s kovanci spravlja manjši kovanec na določeno mesto: fucali so na šolskih klopeh; fucati pred poukom 2. igrati se otroško igro, pri kateri se mečejo kovanci in o dobitku odloča določena stran kovanca: zunaj so otroci fucali; fucali so za denar ♪

   4.134 4.159 4.184 4.209 4.234 4.259 4.284 4.309 4.334 4.359  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA