Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (3.534-3.558)


  1.      drèk  drêka m, mest. ed. tudi dréku (ȅ é) 1. vulg. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo; blato, govno, iztrebki: stopiti v drek; kurji, pasji, svinjski drek; smrad po dreku; umij se, smrdiš ko drek 2. nizko kar je malo vredno, nepomembno: vsak drek si zapiše; joka za vsak drek; tepec boš ostal, če boš bral takle drek tako slabo knjigo / bil je proti vojni in sploh vsemu temu dreku // malo vreden, nepomemben človek: ti si drek proti njemu / kot psovka na, drek hudičev, da si boš zapomnil, kdaj si izzival 3. nizko neprijeten, zapleten položaj: zdaj si pa res v dreku; zmeraj je pomagal komu iz dreka 4. nizko, v prislovni rabi izraža a) navadno v zvezi z en močno zanikanje ali zelo majhno mero: to me pa res en drek briga; vse si je sam pripravil, doma je en drek dobil; iskal sem, pa sem en drek našel b) v povedni rabi omalovaževanje: drek je vse skupaj / elipt. pravi drek, če me premestijo 5. nizko, v medmetni rabi izraža močno zanikanje ali omalovaževanje: drek, ne bom se pustil; drek, pa taka zabava! ● nizko vse en drek je, če grem ali ne vseeno je; nizko tako za en drek je, da bi ga še otrok lahko pretepel brez moči, šibek; nizko pritožuje se za vsak drek za vsako malenkost; nizko biti, stati do kolen v dreku biti v zelo neprijetnem, zapletenem položaju ♪
  2.      dremávica  -e ž (ȃ) stanje med budnostjo in spanjem: prebuditi se, predramiti se iz dremavice; pogrezati se v dremavico // želja, potreba po spanju: dremavica se me loteva, polašča; dremavica ga je premagala ♪
  3.      dremljív  -a -o prid. (ȋ í) redko dremav: dremljivi otroci ♪
  4.      dremôta  -e ž (ó) 1. knjiž. dremavica: prebuditi se iz težke dremote; biti pogreznjen v dremoto / dremota se ga je polastila 2. knjiž., redko mrak, temačnost: dremota je legla na pokrajino ♪
  5.      dremôtec  -tca m (ō) redko dremavica: pogreznil se je v živčen dremotec ♪
  6.      dremôtičen  in dremótičen -čna -o prid. (ó; ọ̄) 1. nanašajoč se na dremotico: bil je še ves dremotičen / dremotična otopelost 2. redko mračen, temačen: dremotične sence ♪
  7.      drencljáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr., redko drncati: konjička sta veselo drencljala ♪
  8.      drènj  drénja m (ȅ ẹ́) pog. množica ljudi, stisnjena na kakem prostoru; gneča: pred blagajno v kinu je bil strašen drenj / komaj se je rešil iz drenja; pri njih doma je velik drenj so zelo na tesnem, imajo malo prostora ♪
  9.      drénjati se  -am se nedov. (ẹ́) pog. stati ali s težavo se premikati v množici ljudi; gnesti se, prerivati se: ljudje se drenjajo na ozkem pločniku; drenjati se pred vrati / v majhnem prostoru se je drenjalo čez dvajset zapornikov; otroci se drenjajo okrog peči drenjajóč se -a -e: opazoval je drenjajoče se otroke ♪
  10.      drénje  -a s (ẹ̑) redko drenovo grmovje ali drevje: drenje je že v cvetju ♪
  11.      drenováča  -e ž (á) redko drenova palica: udaril ga je z drenovačo ♪
  12.      drénovec  -vca m (ẹ́) redko 1. drèn: otroci so se skrivali med drenovci 2. ekspr. neroden, okoren človek: ti si mi pravi drenovec ♪
  13.      drénovka  -e ž (ẹ́) redko palica iz drenovega lesa: urezal si je močno drenovko; vzel je drenovko in odšel ♪
  14.      dresírati  -am nedov. (ȋ) vaditi, uriti živali v določeni spretnosti: dresirati konje, pse; dresiral je papigo, da bi govorila // ekspr. strogo in mehanično vzgajati z navajanjem k nekritični poslušnosti: vse od rojstva so ga dresirali; učencev niso vzgajali, pač pa dresirali; dresirati vojake ◊ čeb. dresirati čebele s prevaro jih navajati, da obiskujejo tudi cvete, v katerih ne dobijo medičine ali cvetnega prahu; gastr. dresirati dajati jedi lepo obliko, krasiti jo dresíran -a -o: dresiran medved, pes; otrok je bolj dresiran kot vzgojen; predstava dresiranih opic ♪
  15.      dréti 2 dêrem tudi drèm nedov., tudi deró; deríte tudi dríte; dŕl (ẹ́ é, ȅ) 1. odstranjevati kožo z živali, navadno z ostrim predmetom: dreti konja, prašiča, zajca; z nožem dreti; fant je vpil, kakor bi ga živega drli / zgaga me dere peče; dreti zobe izdirati, ruvati ∙ kravo s svedrom dreti lotiti se česa z neprave strani in z nepravimi pripomočki; dreti na meh odstranjevati kožo tako, da ostane po dolgem neprerezana 2. ekspr. izkoriščati, odirati: dreti z davki; gosposka je kmete neusmiljeno drla ♪
  16.      drevésast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben drevesu: drevesaste praproti; drevesasta rastlina / drevesaste oblike koral ♦ bot. drevesasta resa večji sredozemski grm z bledo rožnatimi cveti, Erica arborea ♪
  17.      drevésnica  -e ž (ẹ̑) prostor, kjer se gojijo drevesne sadike: urediti drevesnico / gozdna, sadna drevesnica / naročiti sadike v drevesnici ♪
  18.      drevíti  -ím nedov., drêvi in drévi (ȋ í) 1. star. poditi, goniti: pes drevi divjačino / dreviti sovražnike 2. redko zelo hitro se premikati; drveti: vlaki drevijo noč in dan mimo; ljudje so drevili na kraj nesreče; oblaki se drevijo po nebu drevèč -éča -e: dreveči konji; dreveča reka ♪
  19.      drevnjáča  -e ž (á) redko drvača, drvarica: vzel je drevnjačo in odšel v gozd ♪
  20.      drevó  -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. lesnata rastlina z deblom in vejami: drevo ozeleni, raste; oklestiti, podreti, posekati drevo; splezati na drevo; stati pod drevesom; cvetoče, košato, skrivenčeno drevo; drevo z močnimi vejami; čiščenje dreves; omahnil je kakor posekano drevo / češnjeva drevesa češnje; gozdno, iglasto, listnato, okrasno, sadno, tropsko, zimzeleno drevo; spominsko drevo vsajeno v spomin na kaj; pren. bil je suha veja na narodnem drevesu ∙ zaradi dreves ne vidi gozda zaradi posameznosti ne dojame celote; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši ♦ anat. drevo življenja podolžni prerez malih možganov, ki je po razvejeni strukturi podoben krošnji drevesa; biol. genealoško drevo grafični prikaz v obliki drevesa, ki ponazarja razvoj živalstva, rastlinstva; gozd. začrtati drevo zasekati drevesu lubje, da se izceja smola ali da usahne; lovno drevo posekano kot vaba za uničevanje lubadarjev; rel. drevo spoznanja drevo v raju, ob katerem naj bi prvi človek ob neizpolnjevanju zapovedi spoznal zlo, ob izpolnjevanju zapovedi pa naj bi spoznal dobro; um. drevo življenja mitološki motiv drevesa kot simbola življenja in življenjske moči; vrtn. božje drevo; judeževo drevo okrasni grm ali nizko drevo, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Cercis siliquastrum 2. nar. plug: vpreči konje v drevo / držati (za) drevo naravnavati ga pri oranju 3. zastar. jambor, jarbol ♪
  21.      drézanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od drezati: drezanje s komolci / mučil jo je s svojim večnim drezanjem / po večkratnem drezanju so predlog le sprejeli na dnevni red ♪
  22.      drézati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. s koncem česa narahlo suvati: veje so ga drezale v obraz; drezati v žerjavico; dreza ga s komolcem; pren. ne bom več drezal v to vprašanje // preh. nadlegovati, dražiti z drezanjem: drezati in cukati žival; drezala ga je, dokler se ni zbudil; pren. zakaj me kar naprej drezaš; drezajo se z medsebojnimi žalitvami 2. ekspr., navadno v zvezi z v vsiljivo spraševati, ogovarjati: toliko časa je drezal v hčer, da mu je vse povedala; nisem maral več drezati vanj / povsod je drezal, dokler ni uspel posredoval, se zavzemal za kaj; drezal ga je, naj vendar že naredi, kar je obljubil spodbujal ga je, mu prigovarjal ♪
  23.      drgetáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: videl je, kako se stiska v plašč in drgeta; roke, ustnice drgetajo; živec na licu mu drgeta; drgetati od jeze, od mraza; ves drgeta / njen glas je od razburjenja malo drgetal; pren. letalo je drgetalo, pripravljeno na polet 2. ekspr. biti močno vznemirjen: vsa drgeta v strahu, da bi ga našli; brezoseb. čutil je, kako drgeta v njem / kar drgeta pred njim zelo se ga boji drgetáje: drgetaje so lezli iz mrzle vode drgetajóč -a -e: drgetajoč je omahnil na klop; drgetajoč starec; spregovoriti z drgetajočim glasom ♪
  24.      drgêtec  -tca m (é) redko lahen drget: niti najmanjšega drgetca ni bilo opaziti na njem ♪
  25.      drgljáti  -ám nedov. (á ȃ) redko narahlo drgniti, praskati: boža in drglja žival po glavi; drglja se po hrbtu ♪

   3.409 3.434 3.459 3.484 3.509 3.534 3.559 3.584 3.609 3.634  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA