Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (3.526-3.550)


  1.      dražíti  in drážiti -im, in drážiti -im nedov. (ȋ á; á ā) 1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: prah draži pljuča; dražiti oči s solzivcem; dražiti živce; brezoseb. draži ga h kašljanju, na kašelj / pečenka ga prijetno draži v nos; sadje draži tek pospešuje, veča // razvnemati, podžigati: dražiti domišljijo; skrivnost je dražila dekličino radovednost 2. spravljati koga v razburjenost, jezo: paglavci dražijo berača; to ga draži kot rdeča ruta bika / dražiti čebele, psa / dražijo jo, da ima fanta; vsi jo dražijo z njim šalijo se, ker ga ima rada, ker jo ima rad; zelo me draži, da ga nisem spoznala 3. redko hujskati, podpihovati: dražil je ravnatelja proti meni dražèč -éča -e: dražeč nemir; dražeča snov ♪
  2.      dražljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki deluje na organizem tako, da nastane reakcija: dražljiv dim, vonj; dražljive dišave, snovi / dražljiv nasmešek; bila je v zanj že dražljivi bližini; obšla ga je čudno dražljiva misel; vsak dan je postajala bolj dražljiva // redko razdražljiv, razburljiv: bolnik postane včasih dražljiv; dražljiva žival 2. redko občutljiv za dražljaje: dražljiv sapnik dražljívo prisl.: vonj je dražljivo silil v nosnice; dražljivo razgaljene ženske ♪
  3.      drážnica  -e ž (ȃ) nar. odtočni jarek: na močvirnem svetu so naredili veliko dražnic ♦ gozd. odtočni jarek ob robu gozdne ceste kot podaljšek dražnika ♪
  4.      dŕčast  -a -o prid. (ŕ) redko podoben drči: hoditi po drčastih poteh / ekspr. drčast obraz zguban, razoran ♪
  5.      dŕdra  -e ž (ȓ) 1. redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja: vrteti drdro 2. ekspr. kdor hitro in mnogo govori: srečal je tisto sosedovo drdro ♪
  6.      drdrávka  -e ž (ȃ) redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja ♪
  7.      dreadnought  -a [drédnot] m (ẹ̑) voj., nekdaj velika, zelo oklopljena vojna ladja, oborožena s težkimi topovi: uporaba dreadnoughtov v prvi svetovni vojni ♪
  8.      dréganje  -a s (ẹ̄) glagolnik od dregati: veliko dreganja je bilo treba, preden so ga spravili pokonci / šele po večmesečnem dreganju je bila prošnja rešena ♪
  9.      drèk  drêka m, mest. ed. tudi dréku (ȅ é) 1. vulg. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo; blato, govno, iztrebki: stopiti v drek; kurji, pasji, svinjski drek; smrad po dreku; umij se, smrdiš ko drek 2. nizko kar je malo vredno, nepomembno: vsak drek si zapiše; joka za vsak drek; tepec boš ostal, če boš bral takle drek tako slabo knjigo / bil je proti vojni in sploh vsemu temu dreku // malo vreden, nepomemben človek: ti si drek proti njemu / kot psovka na, drek hudičev, da si boš zapomnil, kdaj si izzival 3. nizko neprijeten, zapleten položaj: zdaj si pa res v dreku; zmeraj je pomagal komu iz dreka 4. nizko, v prislovni rabi izraža a) navadno v zvezi z en močno zanikanje ali zelo majhno mero: to me pa res en drek briga; vse si je sam pripravil, doma je en drek dobil; iskal sem, pa sem en drek našel b) v povedni rabi omalovaževanje: drek je vse skupaj / elipt. pravi drek, če me premestijo 5. nizko, v medmetni rabi izraža močno zanikanje ali omalovaževanje: drek, ne bom se pustil; drek, pa taka zabava! ● nizko vse en drek je, če grem ali ne vseeno je; nizko tako za en drek je, da bi ga še otrok lahko pretepel brez moči, šibek; nizko pritožuje se za vsak drek za vsako malenkost; nizko biti, stati do kolen v dreku biti v zelo neprijetnem, zapletenem položaju ♪
  10.      dremávica  -e ž (ȃ) stanje med budnostjo in spanjem: prebuditi se, predramiti se iz dremavice; pogrezati se v dremavico // želja, potreba po spanju: dremavica se me loteva, polašča; dremavica ga je premagala ♪
  11.      dremljív  -a -o prid. (ȋ í) redko dremav: dremljivi otroci ♪
  12.      dremôta  -e ž (ó) 1. knjiž. dremavica: prebuditi se iz težke dremote; biti pogreznjen v dremoto / dremota se ga je polastila 2. knjiž., redko mrak, temačnost: dremota je legla na pokrajino ♪
  13.      dremôtec  -tca m (ō) redko dremavica: pogreznil se je v živčen dremotec ♪
  14.      dremôtičen  in dremótičen -čna -o prid. (ó; ọ̄) 1. nanašajoč se na dremotico: bil je še ves dremotičen / dremotična otopelost 2. redko mračen, temačen: dremotične sence ♪
  15.      drencljáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr., redko drncati: konjička sta veselo drencljala ♪
  16.      drènj  drénja m (ȅ ẹ́) pog. množica ljudi, stisnjena na kakem prostoru; gneča: pred blagajno v kinu je bil strašen drenj / komaj se je rešil iz drenja; pri njih doma je velik drenj so zelo na tesnem, imajo malo prostora ♪
  17.      drénjati se  -am se nedov. (ẹ́) pog. stati ali s težavo se premikati v množici ljudi; gnesti se, prerivati se: ljudje se drenjajo na ozkem pločniku; drenjati se pred vrati / v majhnem prostoru se je drenjalo čez dvajset zapornikov; otroci se drenjajo okrog peči drenjajóč se -a -e: opazoval je drenjajoče se otroke ♪
  18.      drénje  -a s (ẹ̑) redko drenovo grmovje ali drevje: drenje je že v cvetju ♪
  19.      drenováča  -e ž (á) redko drenova palica: udaril ga je z drenovačo ♪
  20.      drénovec  -vca m (ẹ́) redko 1. drèn: otroci so se skrivali med drenovci 2. ekspr. neroden, okoren človek: ti si mi pravi drenovec ♪
  21.      drénovka  -e ž (ẹ́) redko palica iz drenovega lesa: urezal si je močno drenovko; vzel je drenovko in odšel ♪
  22.      dresírati  -am nedov. (ȋ) vaditi, uriti živali v določeni spretnosti: dresirati konje, pse; dresiral je papigo, da bi govorila // ekspr. strogo in mehanično vzgajati z navajanjem k nekritični poslušnosti: vse od rojstva so ga dresirali; učencev niso vzgajali, pač pa dresirali; dresirati vojake ◊ čeb. dresirati čebele s prevaro jih navajati, da obiskujejo tudi cvete, v katerih ne dobijo medičine ali cvetnega prahu; gastr. dresirati dajati jedi lepo obliko, krasiti jo dresíran -a -o: dresiran medved, pes; otrok je bolj dresiran kot vzgojen; predstava dresiranih opic ♪
  23.      dréti 2 dêrem tudi drèm nedov., tudi deró; deríte tudi dríte; dŕl (ẹ́ é, ȅ) 1. odstranjevati kožo z živali, navadno z ostrim predmetom: dreti konja, prašiča, zajca; z nožem dreti; fant je vpil, kakor bi ga živega drli / zgaga me dere peče; dreti zobe izdirati, ruvati ∙ kravo s svedrom dreti lotiti se česa z neprave strani in z nepravimi pripomočki; dreti na meh odstranjevati kožo tako, da ostane po dolgem neprerezana 2. ekspr. izkoriščati, odirati: dreti z davki; gosposka je kmete neusmiljeno drla ♪
  24.      drevésast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben drevesu: drevesaste praproti; drevesasta rastlina / drevesaste oblike koral ♦ bot. drevesasta resa večji sredozemski grm z bledo rožnatimi cveti, Erica arborea ♪
  25.      drevésnica  -e ž (ẹ̑) prostor, kjer se gojijo drevesne sadike: urediti drevesnico / gozdna, sadna drevesnica / naročiti sadike v drevesnici ♪

   3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA