Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (3.401-3.425)



  1.      dómovec  -vca m (ọ̑) žarg., šol. učenec, ki stanuje v (dijaškem) domu: domovci so si sami uredili športno igrišče
  2.      domovinoznánstvo  -a s () redko domoznanstvo: spis s področja domovinoznanstva
  3.      domóvje  -a s (ọ̑) 1. star. dom, hiša: kupil si je lepo domovje; njegovo domovje je bilo sezidano na skalo; v bregu je opazil obrise samotnega domovja / samci teh živali le redko zapustijo svoje domovje bivališče 2. zastar. domovina: žrtvovali so tudi življenje za svoje domovje
  4.      dómovski  -a -o prid. (ọ̑) redko domski: domovska vzgoja
  5.      domózgati  -am dov. (ọ̑) knjiž., redko z razmišljanjem priti do česa: ugibal je, kaj je res, a ni domozgal
  6.      dón 1 -a m (ọ̑) 1. glas donečega predmeta: zvon ima lep don 2. zastar. donenje: iz stolpa se glasi don zvonov
  7.      dónda  -e ž (ọ̑) 1. slabš. veliko, nerodno dekle: vaške donde // ekspr. doraščajoča oseba ženskega spola; dekle: taka donda bi se že lahko sama obula; zdaj nisi več majhna, saj si že cela donda 2. nar. igrača, ki predstavlja deklico; punčka: deklica se igra s svojo dondo
  8.      donedáven  -vna -o prid. (á) publ. ki je bil, obstajal do pred kratkim: problem je obravnavan s stališča donedavnega sistema
  9.      donedávna  in do nedávna prisl. (ā) do pred kratkim: donedavna je bilo podjetje še močno
  10.      donêsti  -nêsem dov., donésel donêsla (é) 1. redko nehati nesti: nimamo več jajc, ker so kokoši donesle 2. zastar. donositi: če je krava bolna, ne bo donesla 3. zastar. prinesti: dekla mu je donesla vina / donesel mu je pozdrave / kupčija mu je donesla dobiček donesèn tudi donešèn -êna -o: ta rastlina ni domača, ampak je k nam donesena
  11.      donkihótiti  -im nedov. (ọ̑) knjiž., redko ravnati ali vesti se kot don Kihot: vse življenje je donkihotil
  12.      donkihótščina  -e ž (ọ̑) redko donkihotstvo: to je pristna donkihotščina
  13.      donosíti  -nósim dov. ( ọ́) nositi plod v telesu do popolne zrelosti: žena je donosila; donositi zdravega otroka / krava donosi; pren., knjiž. misel še ni dozorela, treba jo bo donositi donóšen -a -o: donošen otrok, plod / redko obleka je donošena ponošena, obrabljena
  14.      dopétnica  in dopêtnica -e ž (ẹ̑; ) redko, rabi se samostojno ali kot prilastek dopetača, dopetnik: srajca dopetnica
  15.      dóping  -a m (ọ̑) šport. sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: jemati doping pred tekmami; uporaba dopinga je prepovedana // uporabljanje, uživanje tega sredstva: tekmovalko so izključili zaradi dopinga / ukvarjati se z dopingom dirkalnih konj
  16.      dopís  -a m () 1. krajše uradno ali poslovno pismeno sporočilo: napisati, prejeti, sestaviti dopis; dopise je treba takoj rešiti; dopis s sodišča ♦ adm. spremni dopis 2. poročilo, prispevek, navadno za časopis: uredništvo je prejelo precej dopisov; dopis našega stalnega sodelavca iz Moskve
  17.      dopísnica  -e ž () 1. kartonček z natisnjeno znamko za krajša sporočila po pošti: poslati dopisnico; sporočil mi je na dopisnici / oglasi se vsaj z dopisnico 2. ženska, ki (si) dopisuje: intervju naše dopisnice s predsednikom / več dopisnic ga je prosilo za fotografijo
  18.      dopísništvo  -a s () 1. dejavnost dopisnikov: razviti dopisništvo; list ima dobro organizirano dopisništvo / preživlja se z dopisništvom // dopisniški urad: dopisništvo Tanjuga v Pragi 2. redko dopisovanje, korespondenca: poslovno dopisništvo
  19.      dopisoválec  -lca [c] m () 1. redko kdor poklicno opravlja dopisovanje; korespondent: dopisovalec v podjetju 2. star. dopisnik: bil je dopisovalec tujih listov / tako mi svetujejo moji dopisovalci
  20.      dopisoválka  -e [k] ž () 1. redko ženska, ki poklicno opravlja dopisovanje; korespondentka: dopisovalka za tuje jezike 2. redko ženska, ki (si) dopisuje; dopisnica: pismo mlade dopisovalke objavljamo v celoti / prijatelji se jezijo nanjo, češ da je slaba dopisovalka
  21.      dopisováti  -újem nedov.) 1. pošiljati poročila, prispevke, navadno v časopis: dopisuje v lokalni časopis // pošiljati pismena poročila: glavnemu odboru je dopisoval v slovenščini 2. dodatno, zraven pisati: dopisovati podatke dopisováti si vzdrževati medsebojne pismene stike: prijatelja sta in si dopisujeta; redno si dopisujejo dopisujóč -a -e: zastar. dopisujoči član akademije znanosti in umetnosti dopisni
  22.      dopíti  -píjem dov. (í) redko 1. končati pitje: ko je dopil, je zadovoljno pocmokal 2. dodatno, zraven spiti: izpraznil je šilce in dopil še malo vode
  23.      dopláčati  in doplačáti -am dov. (á á á) dodati, plačati manjkajoči del kake vsote: doplačati povišek pristojbine; sto dinarjev je doplačal iz svojega / za vožnjo v prvem razredu boste morali doplačati
  24.      doplačílen  -lna -o prid. () ki se dobi za doplačilo: naročniki lahko prejmejo poleg rednih še dve doplačilni knjigi ♦ ptt doplačilna znamka posebna, dodatna znamka v dobrodelne namene
  25.      dóplar  -ja m (ọ́) nar. dva vzporedna kozolca, zvezana s skupnim ostrešjem; dvojni kozolec, vezani kozolec

   3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA