Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (3.134-3.158)


  1.      diplomírati  -am dov. in nedov. (ȋ) opraviti zaključni izpit, navadno na višji ali visoki šoli: diplomirati na medicinski fakulteti, slavistiki; diplomirati v rednem roku; diplomirati z odličnim uspehom diplomíran -a -o: diplomirani ekonomist, pravnik; diplomirana babica; diplomirani inženir akademski naslov za diplomanta tehniške fakultete, visoke šole ♪
  2.      diplómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na diplomo: uspešno opraviti diplomski izpit; kandidat je oddal diplomsko nalogo; pripravljati diplomsko delo / diplomski predmet ♪
  3.      dír  -a m (ȋ) hiter tek: pognati konja v dir; otrok se je spustil v dir pred njim; isker, nagel dir; konj teče v lahnem diru / jezditi v diru; peljati se v diru ∙ ekspr. otroci, mir, če ne, bo dir! nehajte razgrajati, sicer boste kaznovani ♦ vet. zelo hiter tek v skokih ♪
  4.      dírek  -rka m (ȋ) redko dir: konj se je pognal v živahen direk ♪
  5.      dirékt  prisl. (ẹ̑) nižje pog. direktno, neposredno, naravnost: jaz sem jo pa kar direkt vprašala / ti si pa direkt nesramen ♪
  6.      dirékten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega, neposreden: direkten kontakt; direkten vpliv; pog. ravnatelj ima direkten telefon / poskrbeti za direkten prevoz potnikov; peljati se z direktnim vlakom z vlakom, ki omogoča potovanje brez prestopanja; do Ljubljane imate direktno zvezo / direkten radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; direktna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev // ki ničesar ne prikriva, jasen: fant se izmika direktnemu odgovoru; postaviti direktno vprašanje / direktna pesniška izpoved izpoved, ki ni podana v metafori; odkrita pesniška izpoved ● pog., ekspr. tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem popolnoma nasprotna ◊ alp. direktna smer plezalna smer, ki poteka od vznožja stene do vrha v kar najbolj ravni črti; astr. direktno gibanje gibanje nebesnih teles od zahoda proti vzhodu; biol. direktni prednik; direktna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; jur. direktni davek davek od dohodkov in premoženja; direktna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; lingv. direktni govor navajanje tujega sporočila v izvirni obliki; premi govor; direktni objekt predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; ped. direktna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. direktna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; strojn. črpalka na direktni pogon; šport. direktni udarec udarec pri boksu z izprožitvijo roke naravnost naprej diréktno prislov od direkten: direktno izraziti svoje mnenje; blago jim pošiljajo direktno iz tovarne // pog., ekspr. poudarja trditev: ob tem dogodku je direktno podivjal ◊ lingv. direktno prehodni glagol glagol s predmetom v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku ♪
  7.      direktíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na direktivo: direktivni organ / direktiven članek; učni načrt je direktiven / direktivni posegi v gospodarstvo ♦ ekon. direktivni gospodarski plan plan, ki popolnoma predpisuje gospodarski razvoj ♪
  8.      diréktnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost direktnega, neposrednost: povečana direktnost vplivov / direktnost pesnikove izpovedi ♪
  9.      direktorát  -a m (ȃ) redko direktorski urad ♪
  10.      dirigènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. kdor umetniško vodi, usmerja orkester, zbor: na prireditvi sodelujejo znani solisti in dirigenti; dirigent vadi z otroškim zborom; dirigent orkestra; koncert bo pod vodstvom dirigenta iz Zagreba; predstaviti se prvič kot dirigent / operni dirigent 2. publ. kdor vodi, usmerja sploh: dirigenta te nogometne tekme sta bila naša strelca ♪
  11.      dirimírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. imeti odločujočo veljavo pri enakem številu glasov, mnenj, odločiti: predsednikov glas dirimira ♪
  12.      dirjálec  -lca [u̯c] m (ȃ) redko dirjač: jezdec je obrnil dirjalca proti gozdu / pripravljal je svojega dirjalca za tekmo ♪
  13.      dírka  -e ž (ȋ) tekmovanje v hitrostni vožnji ali jahanju: prirediti dirko; trenira za jesenske dirke; staviti na dirkah; zmagal je na dirki za svetovno prvenstvo; avtomobilska, kolesarska dirka; cestne dirke avtomobilov in motorjev / kasaške, konjske dirke; pren. dirka cen in plač; dirka v oboroževanju ♦ šport. dirka na kronometer dirka, pri kateri tekmovalci startajo posamezno, v presledkih po eno ali več minut // ekspr. veliko prizadevanje za kaj: dirka za denar; dirka za filmsko nagrado ● pog., ekspr. čisto smo pozabili nanj, ker je bila taka dirka (s časom) hitenje, naglica ♪
  14.      dirkálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) redko dirkač: dirkalec se je ponesrečil / pravilno krmiti dirkalce ♪
  15.      dirkálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dirke: dirkalni avtomobil, čoln; dirkalni konj; dirkalno kolo / dirkalna proga / dirkalna prireditev; dirkalna sezona ♪
  16.      dirkalíški  -a -o prid. (ȋ) redko dirkališčen: dirkališki prostor ♪
  17.      dírkati  -am nedov. (ȋ) 1. tekmovati v hitrostni vožnji: letos bodo dirkali vsi najboljši predstavniki iz Evrope; lanski zmagovalec je prenehal dirkati / kobila Aurora je tudi letos dirkala 2. ekspr. zelo hitro se premikati: dirkali smo na vlak, ker smo bili že pozni / pog. ves dan sem dirkala iz trgovine v trgovino ♪
  18.      díroma  prisl. (ȋ) knjiž., redko v diru: diroma jezditi ♪
  19.      dis...  predpona v sestavljenkah 1. za izražanje a) nasprotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: disharmonija, diskvalificirati, dispariteta b) manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: diskontinuiteta 2. za izražanje deljenja in širjenja na različne strani: dislokacija ♪
  20.      disakórd  -a m (ọ̑) knjiž. neskladnost, nesoglasje, neubranost: v življenju niso samo disakordi, temveč tudi harmonija; pesnik ponazarja duševni disakord s stilnimi sredstvi / njegova socialna črtica izzveni v rezek disakord ♪
  21.      disážio  -a m (ȃ) fin. razlika med nominalno in manjšo tržno vrednostjo deviz, vrednostnih papirjev ♪
  22.      disciplína  -e ž (ȋ) 1. podrejanje, podreditev pravilom, predpisom, ki so obvezni za vse člane kake skupnosti: v razredu mora biti disciplina; disciplina se krha, popusti; kršiti disciplino; utrditi disciplino; stroga, zavestna disciplina; delovna, poslovna disciplina; državljanska, partijska, prometna, vojaška disciplina; ekspr. vojaška, železna disciplina zelo stroga / žarg. ta profesor nima discipline; pren. pesniška disciplina; ustvarjalna disciplina arhitekta; disciplina mišljenja; disciplina v oblikovanju snovi 2. s prilastkom panoga, področje znanosti, umetnosti, športa: sintaksa je pomembna disciplina jezikoslovja; v zadnjem času so se močno razvile nekatere znanstvene discipline; naši tekmovalci so nastopili v treh disciplinah: v teku, metu diska in suvanju krogle; filozofske, naravoslovne, športne discipline ♪
  23.      disciplináren  -rna -o prid. (ȃ) disciplinski: disciplinarni red; disciplinarna pravila / disciplinarna preiskava ♪
  24.      disciplinírati  -am dov. in nedov. (ȋ) navaditi koga na disciplino, na red: tega človeka bi morali disciplinirati; disciplinirati samega sebe; disciplinirati učence; počasi sem se discipliniral / disciplinirati svoja nagnjenja discipliníran -a -o deležnik od disciplinirati: vojska je bila odlično organizirana in dobro disciplinirana // ki se zavestno podreja disciplini: discipliniran igralec, vojak; učenec je discipliniran; vozniki in pešci bi morali biti bolj disciplinirani; postal je nenavadno discipliniran / te risbe so v stilizaciji strogo disciplinirane; prisl.: svoje naloge izpolnjuje disciplinirano; vesti se disciplinirano ♪
  25.      disciplínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na disciplino: disciplinska pravila / disciplinski prekršek; disciplinska kazen; disciplinska odpoved delovnega razmerja; uvesti disciplinsko preiskavo ♦ jur. disciplinski center za mladoletnike zavod, kamor odda sodišče mladoletnega prestopnika za nekaj ur na dan ali za nekaj dni zaradi prevzgoje; disciplinsko sodišče posebno sodišče, ki razsoja o nerednostih in nediscipliniranosti uslužbencev, članov društva disciplínsko prisl.: delavec je bil disciplinsko kaznovan; za svoje delo je disciplinsko odgovoren; sam.: pog. prišel je v disciplinsko disciplinsko preiskavo ♪

   3.009 3.034 3.059 3.084 3.109 3.134 3.159 3.184 3.209 3.234  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA