Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (3.026-3.050)



  1.      detajlíst  -a m () trgovec ali trgovsko podjetje, ki preprodaja blago neposredno potrošnikom v manjših količinah: detajlisti in grosisti; blago je šlo iz tovarne naravnost k detajlistu
  2.      detajlístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na preprodajanje blaga neposredno potrošnikom v manjših količinah: detajlistična trgovina / detajlistične cene
  3.      detašírati  -am dov. in nedov. () voj. premestiti del vojaške enote drugam: detaširati četo na nov položaj detašíran -a -o: detaširani oddelki redne vojske
  4.      detektívski  -a -o prid. () nanašajoč se na detektive: ošinil ga je z detektivskim pogledom / detektivski film, roman; detektivska povest, zgodba / detektivska pisarna v zahodnih deželah pisarna, ki po naročilu posameznikov zbira podatke o privatnih stvareh detektívsko prisl.: predavanje je bilo skoraj detektivsko napeto
  5.      detergènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) kemično sredstvo za čiščenje ali pranje: pralni detergent; tekoči detergenti; detergent v prahu; prati v mlačni raztopini detergenta
  6.      determinácija  -e ž (á) določitev, opredelitev, omejitev: prostorska in časovna determinacija; stvarna determinacija problema; determinacija spola / družbena determinacija ravnanja posameznikov; ustvarjalnost se osvobaja razredne determinacije determiniranosti
  7.      determinánt  -a m (ā) knjiž., redko determinanta
  8.      determinatív  -a m () lingv. jezikovno sredstvo, ki (sintaktično) določa kako drugo jezikovno sredstvo
  9.      determinatíven  -vna -o prid. () ki vnaprej določa, opredeljuje, določilen: determinativni moment razvoja; determinativna nujnost
  10.      determiníranost  -i ž () vnaprejšnja določenost, opredeljenost: verjel je v determiniranost vsega, kar se dogaja; brezupna, nepreklicna determiniranost razvoja / družbena determiniranost znanosti; razredna determiniranost teorij pogojenost
  11.      determinírati  -am dov. in nedov. () določiti, opredeliti: precizno determinirati politiko turizma / determinirati najdene fosile / vsebina determinira obliko determiníran -a -o: sociološko determiniran človek; zgodovinsko determiniran pojav; nekateri skladatelji se zavzemajo za ohlapnejše, manj determinirane forme
  12.      detomòr  -ôra m ( ó) jur. umor otroka, ki ga stori njegova mati ob rojstvu ali neposredno po njem: kaznovati detomor
  13.      detomorílka  -e [k] ž () mati, ki umori svojega otroka ob rojstvu ali neposredno po njem: detomorilko so obsodili na strogi zapor
  14.      déva  -e ž (ẹ̑) zastar. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: iz deklice je postala lepa deva; ponosna deva; obraz mlade deve / Pred tabo klečim, izvoljena deva (S. Gregorčič) devica Marija
  15.      devalorizírati  -am dov. in nedov. () fin. devalvirati: devalorizirati denar; pren. nenačrtni posegi v naravo so devalorizirali dragocene predele pokrajine
  16.      devalutácija  -e ž (á) fin. odprava vezanosti valute na vrednost zlata ali na druge valute: izvesti devalutacijo
  17.      devalvácija  -e ž (á) fin. znižanje v zlatu ali tuji valuti izražene vrednosti domače valute, razvrednotenje: devalvacija valute; posledice devalvacije funta
  18.      devalvírati  -am dov. in nedov. () fin. izvesti devalvacijo, razvrednotiti: devalvirati denar
  19.      dévati  -am in -ljem nedov., tudi devála (ẹ́) star. delati, da prihaja kaj na določeno mesto; dajati: ves večer je deval roko pred usta; gostje so si kar sami devali na krožnike / prišel je, ko je ravno otroka devala spat / pog. devati stroj narazen razstavljati ga (na dele) ● devati prašiča iz kože odstranjevati zaklanemu prašiču kožo; pog. vse je v nič deval omalovaževal, podcenjeval; pog. otroke v red devati skrbeti zanje; pog. za hude dni devati na stran hraniti, varčevati
  20.      devetér  -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je devetih vrst: zakleniti z deveterimi ključi / star. ni enega poštenega v vseh deveterih vaseh devetih
  21.      devétnajsti  in devetnájsti -a -o štev. (ẹ̑; á) ki v zapovrstju ustreza številu devetnajst: predstava se začne ob devetnajsti (uri); stopiti v devetnajsto leto; devetnajsto [19.] stoletje od 1800 do 1900
  22.      devíca  -e ž (í) 1. ženska, ki še ni spolno občevala: ta je še devica / ekspr.: ostala boš devica neporočena; stara, večna, zarjavela devica 2. star. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: opeval je izvoljeno devico; lepa devica; obrazi cvetočih devic ● rojen v znamenju device v času od 24. avgusta do 23. septembraastr. Devica šesto ozvezdje živalskega kroga; rel. devica Marija Kristusova mati; zgod. železna devica srednjeveška mučilna priprava v obliki človeškega telesa z bodicami na notranji strani
  23.      devíze  -víz ž mn. () 1. ekon. dobroimetje, ki ga ima kdo v tujini: izvoz lesa je prinesel državi lepe devize; tovarna ustvarja devize // obveznica, ček, plačljiv v tujini: poslovanje, promet z devizami in valutami 2. pog. tuja plačilna sredstva: imate dinarje ali devize? kupiti avto za devize; dobiti honorar v devizah; plačevati z devizami
  24.      devízen  -zna -o prid. () nanašajoč se na devize: devizni dotok, priliv, promet; devizni režim, sistem; devizna bilanca; devizna politika; krepiti sistem deviznega samofinanciranja / devizni prekršek ♦ fin. devizni dinar računska valuta, v kateri je obračunana tuja valuta po uradnem tečaju; devizni račun bančni račun, na katerega so naložena tuja plačilna sredstva; devizni tečaj; jur. devizno pravo devízno prisl.: nekatere panoge industrije so devizno pasivne
  25.      devíznopráven  -vna -o prid. (-ā) nanašajoč se na devizno pravo: deviznopravni predpisi

   2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA