Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (2.976-3.000)


  1.      depilátor  -ja m (ȃ) kozm. sredstvo za depilacijo ♪
  2.      depó  -ja m (ọ̑) prostor, v katerem se kaj shrani, uskladišči za določen čas; skladišče, shramba: arhivski, muzejski depo; depo hrane, rezervne opreme, premoga // v tem prostoru shranjeni predmeti: vrednost celotnega depoja / bančni depo banki v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti, polog ◊ voj. depo vojnih ladij pristanišče za vojne ladje, ki so v rezervi ali v popravilu ♪
  3.      depójski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na depo: muzej nima depojskih prostorov ◊ arheol. depojska najdba najdba večjega števila predmetov na istem kraju ♪
  4.      deponíranje  -a s (ȋ) glagolnik od deponirati: deponiranje vrednostnih papirjev / deponiranje smeti odlaganje ♪
  5.      deponírati  -am dov. in nedov. (ȋ) dati, izročiti v hrambo: deponirati ček, vrednostne papirje v banki / deponirati valuto na carini deponíran -a -o: deponirano zlato; potrdilo o deponiranem denarju ♪
  6.      depozít  -a m (ȋ) 1. v banko vložena denarna sredstva; vloga: denarni, devizni depozit; število depozitov narašča 2. v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti, polog: depozit zlata; vrednost depozita / bančni depozit bančni depo; carinski depozit denar ali blago, ki ga vzame carinski organ v hrambo ◊ jur. sodni depozit denar, ki ga odda dolžnik na sodišču, kadar ga upnik noče sprejeti ♪
  7.      depozitár  -ja m (á) 1. kdor hrani deponirano blago: depozitar izda deponentu depotno potrdilo 2. redko deponent ♪
  8.      depreciácija  -e ž (á) fin. padec, znižanje vrednosti; razvrednotenje: depreciacija denarja ♪
  9.      deputácija  -e ž (á) skupina ljudi, izbranih in poslanih kam s posebno nalogo, odposlanstvo: deputacija je sporočila zahteve delavcev; poslati, sprejeti deputacijo; deputacija dijakov je v imenu razreda čestitala profesorju; član deputacije / poklonitvena deputacija ki izraža prostovoljno podreditev kaki oblasti ♪
  10.      derivatíven  -vna -o prid. (ȋ) jur. pridobljen od pravnega prednika: derivativna pravica ♪
  11.      derogácija  -e ž (á) jur. delen ali popoln odvzem veljavnosti pravnemu predpisu z novim pravnim predpisom; razveljavitev ♪
  12.      derogírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. delno ali popolnoma odvzeti veljavnost pravnemu predpisu z novim pravnim predpisom; razveljaviti: derogirati vsa prejšnja določila ♪
  13.      dêrviški  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na derviše: derviško življenje / plesalci so se predali derviški strasti ♪
  14.      desenírati  -am in desinírati -am tudi dezenírati -am nedov. in dov. (ȋ) tekst. izdelovati vzorce za tkanine: kreatorji desenirajo oblačilne predmete deseníran in desiníran tudi dezeníran -a -o: desenirano blago za perilo ♪
  15.      deseták  -a m (á) vrednost deset denarnih enot: pri taki vsoti se nekaj desetakov ne bo poznalo // bankovec ali kovanec v tej vrednosti: desetaki so zažvenketali po mizi; segel je v žep in mu dal desetak ♪
  16.      desetár  -ja m (á) 1. čin komandirja desetine v Jugoslovanski ljudski armadi ali nosilec tega čina: vsi mitraljezci so postali desetarji; četni desetar vadi rezerviste; dobiti, imeti čin desetarja 2. vodja skupine desetih ljudi sploh: vse delo so vodili desetarji / desetar pionirskega odreda ◊ žel. uslužbenec, ki vodi in nadzoruje delo pri vzdrževanju odseka proge ♪
  17.      desétek  tudi desêtek -tka m (ẹ̑; ȇ) 1. star. desetina: niti desetek tega ni ostalo / korakala je pred desetkom deklet 2. nar. štajersko pristojbina, ki se plača ob prevzemu zapuščine ali ob prodaji, nakupu nepremičnin: plačati desetek in cenilno komisijo ♪
  18.      desetér  -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je desetih vrst: izdelek gre skozi desetere obrate ♪
  19.      desetéren  -rna -o prid. (ẹ̑) desetkraten: deseterna vrednost; deseterno povračilo // ki je iz desetih delov, enot: deseterni odmev klicev desetérno prisl.: kar smo zamudili, si hočemo deseterno pridobiti ♪
  20.      deseterostòp  -ópa m (ȍ ọ̄) vrsta iz desetih vštric stoječih ali korakajočih oseb: odred je korakal mimo v dolgih deseterostopih ♪
  21.      desetíca  -e ž (í) 1. mat. vrednost znaka na predzadnjem mestu desetiške številke: računati z deseticami; število 52 ima pet desetic / pisati desetice pod desetice 2. pog. številka deset: namesto devetice je napisal desetico 3. nekdaj avstrijski novec za deset krajcarjev: za četrtinko vina je dal tri desetice; srebrna desetica 4. igralna karta z desetimi znaki: pikov as in srčna desetica ◊ lov. šibra s premerom 3 mm; naboj, napolnjen s šibrami deseticami ♪
  22.      desetínar  -ja m (ȋ) v fevdalizmu 1. nižji uslužbenec, ki pobira desetino: določenega dne so prihajali desetinarji 2. redko desetinec ♪
  23.      desetíniti  -im nedov. (í ȋ) v fevdalizmu 1. dajati desetino: podložniki so desetinili in tlačanili; desetiniti graščini 2. redko pobirati, prejemati desetino: grajski hlapci so desetinili / desetiniti snope ♪
  24.      desétkati  -am nedov. (ẹ̑) ekspr. prizadevati občutno številčno izgubo: kuga je desetkala prebivalstvo; volkovi desetkajo čredo ♪
  25.      desétkraten  tudi desétkráten -tna -o prid. (ẹ̑; ẹ̑-ā) desetkrat tolikšen: letalo preleti v istem času desetkratno razdaljo; desetkratna vrednost desétkratno tudi desétkrátno prisl.: desetkratno poplačati ♪

   2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA