Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Red (2.951-2.975)
- demilitarizácija -e ž (á) odstranitev vojaštva in vojaških naprav s kakega ozemlja: predlog za demilitarizacijo nekaterih otokov ♪
- demistificírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. odpraviti, odstraniti mističnost s česa: demistificirati vrednote malomeščanske morale ♪
- demokracíja -e ž (ȋ) 1. politična ureditev z vladavino večine, ki varuje osebne in politične pravice vseh državljanov: demokracijo je zamenjal fašizem; boriti se za demokracijo / publ. zahodne demokracije ♦ polit. buržoazna ali meščanska demokracija z več strankami in parlamentu odgovorno vlado; ljudska demokracija v kateri ima oblast delavski razred in druge napredne sile; socialistična demokracija ki temelji na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in samoupravljanju občanov 2. načelo enakopravnosti pri odločanju v življenju kakega kolektiva: v podjetju se je uveljavila demokracija / ravnali so po načelu demokracije 3. publ., v zvezi socialna demokracija socialnodemokratska stranka: takrat je prvič nastopila pri volitvah tudi socialna demokracija ♪
- demokrátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na demokracijo: demokratična država, republika / demokratične pravice, svoboščine; demokratične sile v svetu / demokratična ureditev; demokratična vlada; demokratične volitve; demokratično načelo / to je demokratičen človek / demokratični čut; demokratični odnosi med ljudmi ♦ polit. demokratični centralizem sistem upravljanja, v katerem so višji organi voljeni in odgovorni, njihove odločitve pa so za nižje organe obvezne; demokratični socializem demokrátično prisl.: ravnati demokratično; demokratično izvoljeni predstavniki; demokratično usmerjen človek ♪
- demokratíja -e ž (ȋ) pri starih Grkih in Rimljanih državna ureditev, v kateri soodločajo vsi svobodni prebivalci ♪
- demokratízem -zma m (ȋ) 1. ureditev po načelih demokracije: razvijati se v demokratizem; buržoazni, socialistični demokratizem / demokratizem v kolektivu 2. demokratičnost: to je pravi ljudski demokratizem; demokratizem Prešernove tvornosti 3. redko, v zvezi socialni demokratizem socialnodemokratska stranka ♪
- demokristjánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na demokristjane: demokristjanska vlada / predstavnik demokristjanske desnice ♪
- demónika -e ž (ọ́) knjiž., redko demonija: mistična demonika ♪
- demonstrácija -e ž (á) 1. množično izražanje razpoloženja, navadno v znak protesta: demonstracije so potekale brez incidentov; prirejati demonstracije; delavska, politična demonstracija; množične demonstracije; demonstracije proti vojni 2. nazorno prikazovanje pojava ali predmeta in njegove uporabe: predavanja spremljajo praktične demonstracije; priredili so uspešno demonstracijo novih preparatov; demonstracija elektronskega računskega stroja ♦ ped. metoda demonstracije metoda, pri kateri učitelj kaže učencem stvari in postopke, s katerimi jih želi seznaniti // izražanje, prikazovanje česa sploh: demonstracija izdelkov na razstavnem prostoru; zunanja demonstracija občutij; slikarju je šlo za demonstracijo bede; to je bila demonstracija sile / vojne demonstracije grozilno zbiranje oboroženih sil na meji sovražne države ♪
- demonstracíjski -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na demonstracija 1: demonstracijski sprevod; demonstracijsko zborovanje demonstrativno 2. ki nazorno prikazuje pojave ali predmete: demonstracijski instrument, objekt; demonstracijske vožnje z novimi avtomobilskimi modeli / demonstracijska predavalnica ♦ šah. demonstracijska deska pokončna šahovnica za prikazovanje igre večjemu številu gledalcev ♪
- demonstratíven -vna -o prid. (ȋ) 1. ki izraža protest, nasprotovanje, protesten: demonstrativen nastop; demonstrativno zborovanje // izzivalen, očiten: vstal je z demonstrativno počasnostjo / izvajati pritisk z demonstrativnim premikanjem čet ob državni meji 2. ki nazorno prikazuje pojave ali predmete; demonstracijski: podjetje organizira demonstrativne vožnje svojih novih avtomobilov ♦ lingv. demonstrativni zaimek kazalni zaimek demonstratívno prisl.: delegat je demonstrativno odšel; vsi so demonstrativno sedeli in čakali ♪
- demonstríranje -a s (ȋ) glagolnik od demonstrirati: demonstriranje proti vojni / demonstriranje pri pouku; demonstriranje pripravljanja jedi pred gosti ♪
- demonstrírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. množično izražati razpoloženje, navadno v znak protesta: množice so demonstrirale proti diktaturi; študentje so demonstrirali pred ambasado; demonstrirati za enakopravnost 2. preh. nazorno prikazovati pojave ali predmete: demonstrirati delovanje naprave, fizikalni poizkus; izumitelj je demonstriral svojo iznajdbo; praktično demonstrirati // izražati, prikazovati kaj sploh: demonstrirati silo; ni se strinjal in to se je demonstriralo v njegovem vedenju; publ. moštvi sta demonstrirali dober hokej ♪
- denár -ja m (á) 1. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti: imeti, posoditi denar; vložiti denar v hranilnico; denarja je zmanjkalo; služiti, zaslužiti veliko denarja; ostal je brez denarja; igrati za denar; dobiti plačilo v denarju / denar priteka, se steka v blagajno; denar je pošel; na lahek način priti do denarja; ekspr. lahko bi zaslužil na kupe denarja; ima denarja kot toče, kot pečka zelo veliko / ta denar je še v veljavi; država je zamenjala denar dala v obtok novo plačilno sredstvo; zamenjati denar v banki eno valuto za drugo; plačati z gotovim denarjem z gotovino; menjalnica denarja // kovinski ali papirnati predmeti, ki se uporabljajo kot plačilno sredstvo: dal mu je ves denar, ki ga je imel pri sebi; skrbno je začel preštevati denar; denarnico ima polno
denarja; ponarejen, srebrn denar; ekspr. cel šop denarja je držal v rokah / menjati, zmenjati denar bankovec, kovanec večje vrednosti v drobiž; droben denar drobiž / kovinski, papirnati denar; poznam ga kot slab denar zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih 2. nav. ekspr., s prilastkom plačilo, znesek: dobiti za drag, velik denar; lepe denarje dobiva, pa vse zapravi; kupiti za majhen denar; tega ne prodam za noben denar ● ekspr. denar se je ne drži ne hrani ga; je zapravljiva; ekspr. denar mu ne gre rad iz rok skop je; ekspr. sto tisoč, to je že denar to je velika vsota denarja; to blago je vredno svojega denarja njegova cena ustreza vrednosti; iron. ta ti je svojega denarja vreden je slab, pokvarjen človek; ekspr. kaj mislijo, da denar po tleh pobiramo, da denar delamo da ga na zelo lahek način zaslužimo; ekspr. denar spravlja v nogavico ga hrani doma;
varčuje; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; pog. spraviti v denar prodati; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. to je zlatega denarja vreden delavec zelo dober, marljiv; pog., ekspr. denar na roko ali pa nič plačati takoj in v gotovini; preg. denar je sveta vladar za denar se vse dobi; preg. za malo denarja malo muzike za majhno plačilo se malo dobi ◊ ekon. aktivni denar; bančni denar bankovci emisijske banke in knjižni denar; knjižni denar imetje na bančnem računu, ki se uporablja kot plačilno sredstvo; kreditni denar državne in bančne zadolžnice, ki veljajo kot plačilno sredstvo; kupna moč denarja veljava denarja, izražena v količini blaga, ki se dobi za denarno enoto; obtok denarja krožno gibanje denarja med posameznimi sektorji narodnega gospodarstva; količina denarja, ki je v krožnem gibanju; vrednost denarja; fin. emisija denarja; razvrednotenje denarja ♪
- denáren -rna -o prid. (ā) 1. nanašajoč se na denar: biti v denarni stiski, zadregi; nobenih denarnih skrbi nima / denarni kapital; denarni kredit; ukvarja se z raznimi denarnimi posli; zbirati denarne prispevke; visoke denarne dajatve; denarna kazen; denarna podpora; dobiti sporočilo o denarni pošiljki / denarni sistem; perspektivna denarna politika / denarni zavod zavod, ki se ukvarja s kreditnimi in plačilnimi posli; denarna nakaznica obrazec, s katerim se nakazuje denar po pošti ali banki ♦ ekon. denarna akumulacija; denarna enota enota, ki je izhodišče pri računanju zneskov; denarno gospodarstvo finance, denarništvo; gospodarstvo, ki uporablja denar kot menjalni pripomoček; denarna sredstva za določen namen potrebni znesek; blagovno-denarni odnosi 2. ekspr. premožen, bogat: to je pa denaren človek; seveda, za
denarne ljudi to ni drago / priženil se je k denarni hiši denárno prisl.: tudi denarno ga je podpiral ♪
- denárič -a m (ā) nekdaj belič, penez: četrtnjak pšenice je stal devet krajcarjev in en denarič ♦ jur. krvavi denarič sodna pristojbina v srednjem veku v zvezi z umorom ali ubojem ♪
- denárniški -a -o (ȃ) pridevnik od denarnik: bil je tipičen predstavnik denarniške družbe ♪
- denárska -e ž, denárskih (á) nar. plačilni dan: Vsako soboto je bila denarska in kajkrat je bilo že polnoči, preden sem vse končal in blagajno uredil (F. Finžgar) ♪
- denárstvo -a s (ȃ) 1. denarni sistem: okrepiti, urediti denarstvo države; enotno denarstvo 2. denarništvo: razvoj denarstva ♪
- denaturíren -rna -o prid. (ȋ) kem. s katerim se denaturira: denaturirno sredstvo ♪
- dentíst -a m (ȋ) kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem zob, zobar: k dentistu hodi ♦ šol. višji dentist strokovnjak z višjo stomatološko izobrazbo; dentist nekdaj kdor dokonča predpisano učno dobo pri zobozdravniku in opravi izpit ♪
- dentístovski -a -o prid. (ȋ) redko dentističen: dentistovski poklic ♪
- denuklearizírati -am dov. in nedov. (ȋ) skleniti, določiti, da na kakem področju ne bo atomskega orožja: denuklearizirati srednjo Evropo denuklearizíran -a -o: denuklearizirano področje ♪
- deontologíja -e ž (ȋ) knjiž. predpisi, ki urejajo dolžnosti določenega stanu, poklica: pravna, zdravniška deontologija ♪
- depéša -e ž (ẹ̑) nujno vojaško ali diplomatsko sporočilo: iz brigad in odredov so prihajale depeše; dešifrirati, poslati depešo; nujna, telegrafska depeša; depeša glavnega štaba ♪
2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051