Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Red (2.634-2.658)
- čéz prisl. (ẹ̑) 1. izraža a) gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran: čez priti; tam je most, čez vozi vlak; stoji pred zidom in gleda čez / oblaki se valijo od planin sem čez b) stanje na drugi strani, onkraj: smo že čez; tam čez leži vas 2. izraža preseženo mero: snega je do kolen in čez; ura je poldne ali malo čez; možu je šestdeset let in še čez / tram gleda na eni strani pet centimetrov čez / voda je čez in čez preplavila bregove čezinčez ● pog. sinu posestvo čez dati izročiti, prepisati; pog. čez dati, vreči izbruhati, izbruhniti; žarg. ta tovarišica ima pionirčke čez na skrbi; pog. mleko gre čez kipi in gre čez rob; pog. iti, spraviti čez ilegalno v tujino; pog. čez peti z višjim glasom spremljati melodijo; pog. prevzeti delo na čez načez ♪
- čez predl., s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka čéz- (ẹ̑) 1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran a) nad čim: skočiti čez jarek; oblaki se pode čez gore; sklonil se je čezenj; potaknil je sadike in čeznje nametal zemljo; pren. pomagati začetniku čez prve težave b) povprek po čem: steči čez cesto; odpraviti se čez morje; iti čez most; dal je levo nogo čez desno; iti z roko čez oči / reka se vali čez jez; pomesti čez prag / obesiti puško čez ramo; potegniti krilo čez koleno c) po površini: smeh se razlije čez obraz č) skozi kaj: voz pelje čez vas; potovati v Zagreb čez Novo mesto; pog.: dihati čez nos; gledati čez okno skozi / čez pol preklati; čez sredo prerezati d) okoli česa: tanka čez pas; koliko meri čez prsi? // za izražanje stanja: nositi srajco čez hlače; veja visi čez potok; most čez reko /
stanuje tam čez cesto 2. za izražanje časa a) po katerem se kaj godi: čez nekaj časa ga boš spet videl; vrnem se čez deset minut / ura je dve čez polnoč b) v katerem se kaj godi: sova se čez dan skriva; prihaja samo ob nedeljah, čez teden ga ni / jabolk bo dovolj za čez vso zimo 3. za izražanje presežene mere: meri čez dva metra; nekaj čez sto dinarjev; delo čez uro / čez mero vesel; voda mu sega čez pas; ne piši čez rob; čez vse drag // star. za izražanje nadrejenosti: imeti oblast čez deželo; postavljen čez vse druge 4. za izražanje nejevolje, nasprotovanja: pritoževati se čez draginjo; zabavljati čez vino / ali si mu rekel kaj čez čast; pog. vsi so čezme proti meni ● ekspr. drug čez drugega vpijejo vsevprek; eden bolj kot drug; pog. fant je očetu čez glavo zrasel se ga ne boji več, se ne zmeni za njegove opomine; ekspr. ima dela čez glavo zelo veliko; pog. dobiti jih čez hrbet biti tepen; ekspr. napraviti križ čez kaj odpovedati se
čemu; obupati nad čim; pog. dati otroka čez koleno natepsti; pog., ekspr. biti čez les čudaški, neumen; star. čez leto in dan približno čez eno leto; pog. čez mejo jo je popihal odšel je ilegalno v tujino; pog. imeti koga čez noč prenočiti; ekspr. čez noč je zaslovel naenkrat, nepričakovano; publ. drama je šla čez oder je bila uprizorjena; čez ramo gledati z nazaj obrnjeno glavo; žarg., šol. izprašati čez vso snov iz vse snovi, vso snov; vino se toči čez ulico za pitje zunaj lokala; pog., ekspr. čez to vino ga ni ni boljšega vina; star. čez zobe vleči opravljati, obrekovati; zastar. usmilite se čezme usmilite se me; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuje ◊ šport. tek čez drn in strn ♪
- čez... predpona v sestavljenkah 1. za izražanje gibanja na drugo stran ali stanja na drugi strani: čezoceanski parnik; čezmorske posesti 2. za izražanje presežene mere: čezmernost; čezurno delo ♪
- čezdálje prisl. (á) redko čedalje: čezdalje slabše mu gre; čezdalje bolj ugaša spomin nanj ♪
- čezméjen -jna -o prid. (ẹ̄) ki gre, poteka čez mejo: čezmejni promet // redko ki je onstran državne meje; zamejski: čezmejni Slovenci ♪
- čeznaráven -vna -o prid. (á) 1. knjiž. nenavadno, izredno velik: čeznaravna postava 2. zastar. nadnaraven, nenaraven: upodabljati čeznaravno lepoto ♪
- čeznatúren -rna -o prid. (ȗ) 1. knjiž. nenavadno, izredno velik: ima čeznaturen vpliv na množice; čeznaturna moč; čeznaturno trpljenje 2. zastar. nadnaraven, nenaraven: čeznaturna prikazen ♪
- čezpŕsen -sna -o prid. (ȓ) ki sega ali se daje čez prsi: čezprsni jermen; čezprsni predpasnik ♪
- čezštevílen -lna -o prid. (ȋ) redko nadštevilen, odvečen: odpustili so čezštevilne delavce ♪
- čezúren -rna -o prid. (ȗ) ki presega redni delovni čas; naduren: čezurno delo čezúrno prisl.: delati čezurno ♪
- číčkati se -am se nedov. (ȋ) slabš. lepšati se, lepotičiti se: čička se in ogleduje pred ogledalom; kar naprej bi se čičkala / redko čičkati si obraz ♪
- čígar zaim. neskl. (ȋ) izraža lastnino posamezne moške osebe, na katero se nanaša: kmet, čigar hiša je zgorela; sosed, na čigar pomoč se zanaša // neustalj. izraža pripadnost stvarnemu ali pojmovnemu imenu moškega ali srednjega spola; katerega: kostanj, čigar senca ga je prikrivala; stvarstvo, čigar središče je luč ♪
- čigáver [vǝr] zaim. neskl. (ȃ) star. čigar, katerega: srečen tisti, čigaver je takšno dekle // kogar(koli): stvar ni vredna besedi, naj bo čigaver hoče ♪
- čigávršen -šna -o zaim. (ȃ) redko kogar(koli), katerega(koli): sprejel bi čigavršno že pomoč ♪
- číkar -ja m (ȋ) 1. kdor žveči tobak: kadilci in čikarji; navdušen čikar; kašlja in pljuva kot čikar // pog. kdor veliko kadi: to je hud čikar 2. žarg. učenec z negativnimi ocenami: pred konferenco bodo vprašani še vsi čikarji ♪
- číkniti -em dov. (í ȋ) ekspr. 1. s silo izpljuniti slino, navadno skozi zobe: voznik čikne in požene; čikniti predse; preh. čikniti rjavo slino 2. pog. pasti, telebniti: pazi, da ne čikneš, drsi 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: čiknil je v matematiki ♪
- číkoš -a m (ȋ) 1. v madžarskem okolju pastir konj: čikoš dirja za čredo 2. redko visoka kučma: bili so v narodnih nošah in čikoših ♪
- čím in čim prisl. (ȋ) s primernikom izraža najvišjo mogočo mero: skrbeti za čim večji pridelek; delo mora čim hitreje steči / redko, s presežnikom čim najostreje kaznovati; prim. čimbolj, čimprej, čimveč ipd. ♪
- čím in čim vez. (ȋ) v primerjalnih odvisnih stavkih, s primernikom za izražanje sorazmernosti z dejanjem nadrednega stavka: čim nižje sva prihajala, tem bolj je bilo vroče; čim bolj ga opazuje, tem manj mu je všeč; čim prej, tem bolje ♪
- čimdálje in čím dálje in čim dálje pris1. (á; ȋ-á) redko čedalje: požar se čimdalje bolj širi ♪
- čímža -e ž (ȋ) 1. kem. raztopina kovinskih soli, ki kemično veže barvila na vlakna: pred barvanjem namočiti blago v čimži 2. usnj. raztopina encimov, v kateri se mehčajo kože pred strojenjem ♪
- čímžati -am nedov. (ȋ) teh. močiti, namakati v čimži: pred barvanjem je treba vlakna čimžati / čimžati kože pred strojenjem ♪
- činítelj -a m (ȋ) kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; faktor: koeksistenca je pomemben politični činitelj; državna posestva so postala močen činitelj v našem gospodarstvu; treba je upoštevati vse činitelje; vzgojni činitelj / publ. za ureditev šolstva bodo poskrbeli odgovorni činitelji za to pooblaščeni organi ♪
- činíteljica -e ž (ȋ) redko faktor, činitelj: umetnost je postala pomembna činiteljica v življenju naroda ♪
- čípkarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na čipkarje ali čipkarstvo: čipkarski sukanec; čipkarska obrt, šola, zadruga ♦ tur. čipkarski dan prireditev s čipkarskim tekmovanjem in razstavo ♪
2.509 2.534 2.559 2.584 2.609 2.634 2.659 2.684 2.709 2.734