Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (209-233)


  1.      kréden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kredo: najfinejši kredni prah; pogorje je sestavljeno iz krednih skladov; bele kredne skale / podaril mu je kredne barvice / kredna risba / kredna doba ♦ papir. kredni papir nekdaj papir, premazan z mešanico krede in kleja ♪
  2.      kredénca  -e ž (ẹ̑) kos pohištva, podoben omari, navadno za posodo in pribor: vzeti krožnike iz kredence; steklenico je postavil v kredenco; police v kredenci / kuhinjska kredenca / v jedilnico je postavil veliko hrastovo kredenco z rezbarijami ♪
  3.      kredít  -a m (ȋ) materialna sredstva, ki jih da upnik dolžniku z obveznostjo kasnejše vrnitve: dobiti velik kredit; jemati kredite; prositi za kredit; vračanje kredita; jamstvo za kredit / najeti kredit / dati komu kredit / črpati kredit jemati posamezne zneske do višine odobrenega zneska; v banki imam še nekaj kredita; porabil je že ves kredit; blokiranje kreditov / odobriti kredit / odplačal, vrnil je že ves kredit dolg / bančni kredit ki ga da banka; denarni kredit v obliki denarja // razmerje med upnikom in dolžnikom, ki nastane z dajanjem takšnih materialnih sredstev: skleniti kredit; ustvarjati vedno nove kredite; pravna oblika kredita / referent za kredit / dolgoročni kredit nad deset let; kratkoročni kredit do dveh let; srednjeročni kredit od dveh do desetih let // v prislovni rabi, v zvezi na kredit izraža trgovanje, ki temelji na takšnem razmerju: avtomobili se dobijo na kredit; kupovati, prodajati na kredit ● ekspr. pri vseh ljudeh ima kredit mu zaupajo, verjamejo; ekspr. toliko kredita že imam pri tebi, da mi boš verjel toliko mi že zaupaš, da mi boš verjel; ekspr. živeti na kredit biti vedno zadolžen; ekspr. bil je ob ves kredit izgubil je zaupanje, spoštovanje ◊ fin. blagovni kredit za financiranje trgovanja z blagom; investicijski krediti za investicije; izvozni kredit; javni kredit ki ga najamejo državni organi; namenski kredit za točno določen namen; obrestni kredit pri katerem mora dolžnik plačati tudi obresti; obročni kredit dan s pogojem obročnega odplačevanja; potrošniški kredit; premostitveni kredit; (proračunski) kredit materialna sredstva, ki jih odobri država brez obveznosti vrnitve; zasebni kredit ♪
  4.      kredíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kredit: kreditna dejavnost; razvito kreditno poslovanje / znosni kreditni pogoji / kreditni sklad banke; kreditna sredstva / naš kreditni sistem; kreditna politika / kreditno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem ima kreditiranje zelo pomembno vlogo / kreditni zavodi / kreditni referent referent za kredit ♦ ekon. kreditni denar državne in bančne zadolžnice, ki veljajo kot plačilno sredstvo; fin. kreditni potencial materialna sredstva, ki jih lahko da kreditor; kreditna pogodba; kreditno pismo bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah kredítno prisl.: biti kreditno sposoben ♪
  5.      kreditíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kreditirati: kreditiranje kmetijstva / spremeniti sistem kreditiranja / kratkoročno kreditiranje / sklad za kreditiranje stanovanjske izgradnje ♪
  6.      kreditírati  -am dov. in nedov. (ȋ) dati kredit: kreditirati zasebne kmete // s kreditom omogočiti kako delo: kreditirati izvoz; banka kreditira več objektov / žarg. nakupe so jim kreditirali dali na kredit ♪
  7.      kreditojemálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) fin. kdor jemlje, dobi kredit: kreditojemalec in njegov porok / kreditojemalec ni plačal dospelega obroka ♪
  8.      kredítor  -ja m (ȋ) fin. kdor da kredit, upnik: iskati kreditorja za gradnjo novega obrata; potencialni kreditor ♪
  9.      krédnat  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kredo: krednat prah / krednata tla / krednate skale ♪
  10.      kredo  gl. credo ♪
  11.      lésnopredeloválen  -lna -o prid. (ẹ̄-ȃ) nanašajoč se na predelovanje lesa: lesnopredelovalna industrija / nekaj učencev se je odločilo za lesnopredelovalno stroko ♪
  12.      malovréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je nižje, manj kakovostne vrste: malovredni izdelki; malovredna krma, stvar 2. ki ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti: malovreden človek; biti malovreden / malovreden značaj / malovreden sin / ekspr. malovredna ženska vlačuga, prostitutka ♪
  13.      malovrédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. malovreden človek: ne verjemi temu malovrednežu ♪
  14.      malovrédnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. malovredna ženska, zlasti vlačuga, prostitutka: spoznati se z malovrednico ♪
  15.      malovrédnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost malovrednega: malovrednost del, ki jih ta kritika obravnava / padel je na dno malovrednosti in malopridnosti ♪
  16.      mànjvréden  -dna -o prid. (ȁ-ẹ́ ȁ-ẹ̄) 1. ki ima manjše telesne ali umske sposobnosti: čutil se je manjvrednega; nacisti so imeli nekatere rase za manjvredne 2. ki je nižje, manj kakovostne vrste: manjvreden les; manjvredna kovina / manjvredna literatura ♦ metal. manjvredno gorivo gorivo, ki ima nizko kalorično vrednost; sam.: bil je mnenja, da je ročno delo nekaj manjvrednega ♪
  17.      mànjvrédnost  -i ž (ȁ-ẹ́) stanje, lastnost manjvrednega: trpeti zaradi svoje manjvrednosti; konstitucionalna manjvrednost; muči ga občutje duševne manjvrednosti; strah pred manjvrednostjo / kompleks manjvrednosti ali občutek manjvrednosti pomanjkanje samozavesti zaradi resnične ali namišljene osebne pomanjkljivosti / manjvrednost tega lesa ♪
  18.      mànjvrédnosten  -tna -o prid. (ȁ-ẹ́) nanašajoč se na manjvrednost: manjvrednostna zavest / manjvrednostni kompleks ali manjvrednostni občutek pomanjkanje samozavesti zaradi resnične ali namišljene osebne pomanjkljivosti ♪
  19.      mèdrazréden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki je, poteka med razredi: medrazredno tekmovanje na šoli // ki je, obstaja med družbenimi razredi: medrazredni spori; medrazredna nasprotja ♪
  20.      mímogredé  prisl. (ȋ-ẹ̄) 1. izraža, da kdo kaj opravi medtem, ko kam gre, ne da bi bil to glavni namen poti: na sprehodu si je mimogrede ogledal razstavo / šiva, mimogrede pa prisluškuje hkrati, obenem 2. ekspr. izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: videl sem ga le mimogrede / otroci kar mimogrede zrastejo // z lahkoto, brez težav: stroj vam mimogrede popravim 3. izraža, da se kaj posebej ne poudarja: to omenim samo mimogrede / elipt.: mimogrede, kako vam dela avto; mimogrede povedano, ni mi všeč; to vprašanje ni bilo tako mimogrede kakor po naključju, brez namena izrečeno; prim. iti, mimo ♪
  21.      mimogréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž., redko na hitro, mimogrede opravljen: to je le nekaj mimogrednih misli // kratkotrajen: njuno razmerje je bilo mimogredno ♪
  22.      mímogredóč  prisl. (ȋ-ọ̄) mimogrede: napako je mimogredoč popravil ♪
  23.      mímogredóči  -ega m (ȋ-ọ́) mimoidoči: veseli obrazi mimogredočih ♪
  24.      nàdrazréden  -dna -o prid. (ȁ-ẹ̑) ki presega okvir družbenih razredov: nadrazredni značaj splošne volilne pravice; nadrazredno poslanstvo umetnosti / nadrazredna družba brezrazredna družba ♪
  25.      nàdrazrédnost  -i ž (ȁ-ẹ̑) lastnost, značilnost nadrazrednega: kritizirali so namišljeno nadrazrednost inteligence ♪

   84 109 134 159 184 209 234 259 284 309  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA