Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (18.684-18.708)


  1.      tŕsovec  -vca m (r̄) redko odrezano, odlomljeno steblo trsa; trs: za orožje so imeli priostrene trsovce / s trsovcem krite strehe ♪
  2.      tŕst  -a m (ȓ) močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: s trsti poraslo obrežje; trepetati, zibati se kot trst // odrezano, odlomljeno steblo te rastline: narediti opaž iz trstov ◊ agr. sladkorni trst tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; bot. indijski trst bambus; navadni trst do štiri metre visoka močvirska ali vodna trava z rjavimi klaski v socvetju, Phragmites australis ♪
  3.      trstíkovec  -vca m (í) redko trstika, trst: ob reki raste trstikovec / stol iz trstikovca ♪
  4.      tŕstovec  -vca m (r̄) redko odrezano, odlomljeno steblo trsta; trst: opirati se na trstovec / naslanjač iz trstovca ♪
  5.      tršàt  -áta -o prid. (ȁ ā) 1. srednje velik in krepko razvit: tršat moški; gospodinja je tršata in odločna / biti tršate postave / tršat hrbet; tršata brada 2. ki ima močne poganjke, veje: tršat hrast / grmovnica tršate rasti ● tršati lasje gosti, bujni; ekspr. tršate kretnje nerodne, okorne; tršate obrvi namrščene; ekspr. motilo jih je njegovo tršato govorjenje robato tršáto prisl.: tršato se je postavil predenj ♪
  6.      tŕtje  -a s (ŕ) redko trenje: trtje orehov ♪
  7.      trubadúrstvo  -a s (ȗ) lastnosti ali ravnanje, značilno za trubadurje: srednjeveško trubadurstvo / ekspr. fantovo trubadurstvo ♪
  8.      trúden  -dna -o prid., trúdnejši (ú ȗ) 1. ki zaradi zmanjšanja telesnih, duševnih sil ni zmožen opravljati kakega dela: truden delavec, popotnik; bil je že truden; živali so trudne polegle; truden in zaspan; ekspr. truden do smrti / biti truden od poti utrujen // ki zaradi dalj časa trajajočega dela, napora izgubi zmožnost zadovoljivo opravljati svojo funkcijo: z dlanjo je podprla trudno glavo; gledati s trudnimi očmi; noge so bile že trudne / ekspr. trudno srce 2. ekspr. ki izraža, kaže utrujenost: truden glas, pogled; trudni koraki / trudna omama; trudno spanje ● ekspr. trudni dnevi počasi minevajoči; naporni, utrudljivi; pesn. trudne kaplje s težavo, počasi premikajoče se; ekspr. zatisnil je trudne oči umrl je; pesn. trudna polja polja, neposredno po tem, ko so obrodila trúdno prisl.: trudno se premikati ♪
  9.      trudíti se  in trúditi se -im se nedov. (ȋ ú ū) 1. z delom, aktivnostjo želeti doseči a) da se kaj naredi ustrezno, dobro: otrok se trudi, vendar ne dovolj; pri nalogah se zelo trudi; brezuspešno, dolgo se truditi / trudil se je popraviti zmoto; trudila se je, da bi snov dobro razložila b) da se kaj naredi sploh: konja sta se trudila izvleči voz; trudil se je, da bi se vzravnal / truditi se za naklonjenost koga 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom z naporom opravljati delo, kot ga določa sobesedilo: truditi se za otroke, z otroki; sam se je trudil s pospravljanjem lesa ● ekspr. zaman se je trudil okoli nje si prizadeval pridobiti njeno naklonjenost, ljubezen; za nič se mu ni treba truditi vse dobi z lahkoto trudíti in trúditi star. utrujati: truditi bolnika z govorjenjem; osla preveč trudi s težkimi bremeni / ne trudi nog zaradi mene ne prihajaj, ne hodi zaradi mene trudèč se -éča -e: plezal je, trudeč se doseči vrh; hodila sta previdno, trudeč se, da bi ne vzbudila pozornosti ♪
  10.      trúdoma  prisl. (ȗ) knjiž. s trudom, s težavo: trudoma dihati, vstati / le trudoma se je spominjal dogodkov pred nesrečo / trudoma pridobljena spoznanja ♪
  11.      trúma  -e ž (ú) navadno s prilastkom 1. neurejena, strnjena večja skupina: po poti so srečevali trume beguncev; stal je sredi trume fantov / ekspr.: trume oblakov, vozil; truma ptic, rib 2. nav. ekspr. razmeroma veliko število: zbrala se jih je cela truma; vedno ima trumo otrok okrog sebe / ljudje v trumah zapuščajo mesto 3. star. vojaška, oborožena skupina: poveljnik trume; roparske trume / vojne trume ♪
  12.      trúp  -a m (ȗ) 1. osrednji, največji del človeškega ali živalskega telesa, s katerim se vežejo glava in okončine: upogibati, sukati trup; žival z dolgim, okroglim trupom; glava, trup in okončine / človeški, živalski trup 2. s prilastkom osrednji, največji del nekaterih vozil, posod: tovor v ladijskem trupu; trup letala, rakete / trup vaze / trup kitare, violine ◊ muz. resonančni trup; um. trup stebra srednji del stebra med bazo in kapitelom ♪
  13.      trúpa  -e ž (ú) knjiž. 1. vojaška, oborožena enota, skupina: napadati sovražne trupe; trupe na fronti 2. igralska skupina: predstava trupe / poklicna, potujoča trupa ♪
  14.      trúst  -a m (ȗ) 1. v kapitalistični ekonomiki združenje enakih ali sorodnih podjetij za dosego monopolnega položaja na tržišču: združiti se v trust / naftni trust 2. publ., ekspr., v zvezi možganski trust skupina ljudi, ki opravlja raziskovalno, svetovalno delo v kaki dejavnosti: podjetje ima svoj možganski trust; možganski trust ameriškega predsednika ♪
  15.      trúšč  -a m (ȗ) 1. zelo močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora: trušč ponehava; delati trušč; močen, neznosen, ekspr. peklenski trušč; trušč podirjajoče se stavbe; trušč prometne ulice / na gradbišču je hrušč in trušč / trušč vzklikov, groženj, petja / v trušču ga niso slišali; s truščem zapreti vrata 2. ekspr. zelo živahno, vznemirljivo, razburljivo razpravljanje, dogajanje: trušč ob sprejemanju novega zakona se je polegel / urediti zadevo brez trušča / vzdignili, zagnali so trušč, da se mora film bojkotirati ♪
  16.      tŕz  -a m (ȓ) redko kratek, sunkovit poteg; trzaj: s trzom uzde ustaviti konja ♪
  17.      trzàv  -áva -o prid. (ȁ á) redko ki trza: trzave ustnice ♪
  18.      tŕzniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. sunkovito se premakniti zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic: obrvi, ustnice mu trznejo; bolestno, nervozno trzniti / krak žabe je ob dotiku trznil / nekaj je trznilo v njej // nehoteno sunkovito se skrčiti: nobena mišica na obrazu mu ni trznila / brezoseb. na licih, obrazu mu je trznilo // v zvezi s s, z narediti sunkovit premik, gib s kakim delom telesa: trzniti z glavo, rameni / konj trzne s kožo 2. preh. sunkovito, na kratko potegniti: trzniti vajeti / trzniti ribiško palico kvišku ● ekspr. avtomobil je trznil in odpeljal se sunkovito premaknil; žarg., šport. vratar ob golu ni niti trznil se ni niti premaknil ♪
  19.      tržánski  -a -o prid. (ȃ) redko trški: tržanske obrtniške družine ♪
  20.      tŕžen  -žna -o prid. (r̄) nanašajoč se na a) trg, trgovanje: tržne zakonitosti / velik tržni prostor / tržna pristojbina / tržni dan / tržna proizvodnja; tržno blago / tržno gospodarstvo / tržni inšpektor; tržna kmetija kmetija, na kateri se prideluje predvsem za trg ♦ ekon. tržni presežek količina blaga, ki ga ni mogoče prodati po določeni ceni; tržna rezerva zaloga blaga za zadovoljitev povpraševanja na trgu, ko je ponudba proizvodnje ali uvoza nezadostna; trg. tržna cena cena, ki trenutno velja na tržišču; zgod. naselje s tržnimi pravicami b) trg, prostor: tržna razsvetljava; tržen in uličen / tržno naselje trško naselje tŕžno prisl.: tržno poslovati ♪
  21.      tržìč  -íča tudi tŕžič -a m (ȉ í; ȓ) manjšalnica od trg: kvadratast tržič pred cerkvijo / tržiči in mesteca ♪
  22.      tržíšče  -a s (í) 1. območje kupovanja in prodajanja blaga in storitev; trg: izgubiti, publ. osvojiti tržišče; razširiti tržišče za svoje izdelke; ekspr. tuje blago poplavlja tržišče; izvažati na tuja tržišča / zahteve tržišča 2. kupovanje in prodajanje blaga in storitev glede na ponudbo in povpraševanje: tržišče se sprošča, umirja; vplivati na tržišče z uvozom / lokalno, mednarodno tržišče; naftno, turistično tržišče; tržišče bombaža / izdelovati za tržišče / dati, ekspr. vreči izdelek na tržišče v položaj, ki omogoča kupovanje in prodajanje izdelka glede na ponudbo in povpraševanje 3. redko (živilski) trg, tržnica: tržišče za branjevke ◊ ekon. intervenirati na tržišču; devizno tržišče; tržišče delovne sile trg delovne sile ♪
  23.      tŕžnica  -e ž (ȓ) navadno pokrit prostor, kjer se vsak dan ob določenem času prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila: urediti tržnico; hoditi kupovat v tržnico / zgraditi tržnico / ribja tržnica / stojnice na tržnici na (živilskem) trgu ♪
  24.      tsunámi  -ja m (ȃ) geol. zelo visok, dolg morski val ob potresu ali vulkanskem izbruhu na morskem dnu: zavarovati pristanišče pred tsunamiji ♪
  25.      tù  prisl. (ȕ) 1. izraža kraj, prostor, kjer govoreči je, se nahaja: tu sem že pol ure, njega pa od nikoder; naj eden ostane tu / tu pri tebi mora biti; tu, pred vsemi sorodniki, sem ti stvar izročil; tu, kjer stojim, je lep razgled / kje si? Tu; krmar! Tu, kapitan; pri govorjenju po telefonu, radiu tu vodja oddelka / od tu do mesta ni več daleč odtod; star. le-tu ne bomo varni tu(le) // izraža kraj ali organizacijo, ustanovo, kjer govoreči je, dela: tu imam veliko prijateljev; tu ostanem še kako leto; delati moraš tu in v Nemčiji; ljudje tu so delavni in gostoljubni / tu poleg stanuje zdravnik / seveda vam bomo pomagali, saj zato smo tu; publ. London. Tu so objavili rezultate preiskave 2. izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali na njem, na katerega se usmerja pozornost koga, navadno z gibom, kazanjem: da, tu je avtomobil začelo zanašati; to tu je treba odstraniti; tu zavije pot na levo / tu me boli / kaj imate tu, je pokazal na kovček / tu se podpišite / ta sodelavec tu vam bo vse pojasnil; tu zadaj za knjigami je spravljen denar / vznes., kot napis na nagrobniku tu počiva XY; kot napis na spominski plošči tu se je rodil XY // izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali v njegovi roki, kjer je komu na razpolago: ali imate pero? Izvolite, tu je; na, tu imaš denar / naj bo, tu imate avtomobil, pa se odpeljite / ob iztegu roke kot znak za sklenitev dogovora, kupčije ali za spravo tu je moja roka; pog., pri udarcu na, tu imaš za tvoje jezikanje 3. izraža s kazanjem, gledanjem, sobesedilom določeno mesto besedila, dela: tu beri počasi, mu je s prstom pokazal drugi odstavek; avtor članka tu navaja drugačne številke kot na začetku; da, tu sem se pri računanju zmotil / napisal je več pesmi, tu objavljamo eno; tako je tu, v tem filmu, prikazano // izraža mesto govorjenja, pisanja, na katerem se govoreči, pišoči nahaja ali ki temu mestu neposredno sledi: o tem sem že govoril, pisal, tu naj dodam le še naslednje; že tu želim poudariti, da se s predlogom strinjam // izraža mesto govorjenja, mišljenja glede na vsebino, določeno s predhodnim ali neposredno sledečim besedilom: znižal je ceno na milijon in tu nepopustljivo vztrajal; na sestanku so govorili o novem zakonu. Tu se je izoblikovalo več stališč / tu, pri človekovi naravi, se je kritik ustavil 4. izraža z neposredno predhodnim govorjenjem, mišljenjem določen položaj, določene okoliščine: slišiš govorjenje, tu ni več dvoma, oni so; tu je vsako razpravljanje odveč, glasujmo; tako je odločil gospodar in tu nič ne pomaga / tako je pač, tu ni kaj; ekspr. veš kaj, tu se pa vse neha / ekspr. kdo je tu odgovoren. Tu je skupnost otroškega varstva, tu je zdravstvo, tu so sindikati 5. izraža neposredno predhodno mesto govorjenja, mišljenja glede na čas uresničitve: tako je prav, in tu je udaril po mizi; tu je zagrozil s pestjo, kaj se to pravi; jaz grem v Ameriko, tu je nekoliko zajecljal, zaradi pijače 6. izraža trenutek, določen s časom kakega dogodka, stanja: prišli so do reke in tu se film konča; tu ga zbudi iz sanjarjenja divji krik // izraža mesto, točko v času, določeno s sobesedilom: celo tu, ob koncu stoletja, se pojavljajo take zahteve; od tu naprej se začenja drugo obdobje 7. v povedni rabi izraža navzočnost ali neposredno prihodnost česa glede na čas govorečega ali glede na čas predhodnega besedila: pomlad je tu; žetev bo kmalu tu / da, da, leta so tu / kosilo je tu, izvolite 8. v zvezi s tam izraža vsako bližnje, prvo mesto prostorsko neurejeno razporejenega pojavljanja česa: tu je dobil nekaj, tam nekaj; tu eden, tam eden, pa se nabere / delal je zdaj tu zdaj tam; tu pa tam raste kako drevo tupatam / moj sin tu, moj sin tam, pa vsak mesec potovanja izraža pogostnost omenjanja, navajanja izraza moj sin ● naredil bom, kakor tu sedim izraža podkrepitev trditve; tu in tam se opije tuintam; tu pa tam še srečam kakega sošolca tupatam; sam.: knjiž. resnica našega tu, našega sveta; prim. tuintam, tupatam ♪

   18.559 18.584 18.609 18.634 18.659 18.684 18.709 18.734 18.759 18.784  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA