Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (17.109-17.133)


  1.      spočéti  -čnèm dov., spočél; nam. spočét in spočèt (ẹ́ ȅ) 1. priti v stanje, da začne v telesu nastajati nov organizem: spočela je in rada bi rodila; spočeti iz ljubezni, v pijanosti / spočeti otroka; ni spočela s svojim možem // povzročiti nastanek novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice: spočela sta tretjega otroka / hčer je spočel s svojo drugo ženo 2. knjiž. povzročiti nastanek česa: sam je spočel ta načrt; take predstave je spočel v svoji domišljiji / trpljenje lahko spočne zlobnost spočéti se 1. začeti biti, obstajati: v njej se je spočelo novo življenje 2. knjiž. nastati, pojaviti se: na ulici so se spočeli čudni glasovi / med njima se je spočela ljubezen; v pesnikovi duši se je spočela nova pesem spočét -a -o: nekatera zdravila kvarno učinkujejo na spočeti plod; v žalosti spočete misli ♦ rel. brez madeža, od svetega Duha spočet ♪
  2.      spočétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od spočeti: ta sredstva delujejo proti spočetju; preprečevanje spočetja; razvoj plodu po spočetju; spočetje in rojstvo / spočetje otroka / spočetje novega dneva ♦ rel. dogma o brezmadežnem spočetju dogma, da je bila Kristusova mati spočeta brez izvirnega greha ♪
  3.      spod  predl., gl. izpod ♪
  4.      spod...  ali spod... in izpod... ali spod... tudi izpod... predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti iz položaja pod čim: spodmakniti, spodmleti b) dejanja, stanja spodaj, na spodnji strani česa: spodrasti / spodvihati, spodviti c) spremembe smeri ob dotiku s čim: spodleteti, spodrsniti č) začetka dejanja, stanja: spodbuditi 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: spodbuda, spodrast, spodrsljaj; prim. izpod... ♪
  5.      spôdaj  prisl. (ó) 1. izraža položaj, ki je od določenega položaja v prostoru nižje, ant. zgoraj: na hribu je trdnjava, spodaj teče reka / splezal je po lestvi, jaz pa sem ostal spodaj; pogledal je v jamo: spodaj ni bilo videti nikogar / spodaj je garaža in klet, v prvem nadstropju pa stanovanje; spodaj so vrata zaklenjena / v dolini je zagledal naselje, še bolj spodaj pa polja; daleč, globoko spodaj / s prislovnim določilom kraja: kolo imam spodaj v kleti; spodaj pod bregom; spodaj, tik ob odprtini / rešitev uganke je na tretji strani spodaj; podpiši se še ti tu spodaj / opombe glej spodaj na koncu strani pod besedilom ∙ pog., ekspr. pri operaciji so ji spodaj vse pobrali odstranili jajčnike, maternico; evfem. prijel jo je spodaj za spolovilo, zadnjico // izraža položaj pod čim: pokrila se je z debelo odejo in spodaj ji je bilo kmalu toplo; skrij se pod mizo, spodaj te ne bo nihče iskal / spodaj v rovu je zabobnelo / mrzlo je, zato se spodaj toplo oblecite oblecite toplo spodnje perilo; bila je samo v spalni srajci, spodaj ni imela nič 2. izraža položaj dela, strani česa, ki je od drugih delov, strani nižje: sprehajalno palico je spodaj okoval, zgoraj pa lepo izrezljal; orodje s širokim, spodaj ravnim rezilom / ta ptica je zgoraj olivno zelena, spodaj rumena 3. nav. ekspr. izraža manj pomemben družbeni položaj: spodaj se zavzemajo za hitrejše rešitve zadev; menil je, da se spodaj dovolj misli na koristi skupnosti / človek spodaj ni imel nobenih pravic // v razredni družbi izraža pripadnost socialno šibkejšim, revnejšim družbenim slojem: živeti čisto spodaj 4. v zvezi od spodaj izraža gibanje ali usmerjenost a) iz nižjega položaja v prostoru proti višjemu: od spodaj je slišal hrup avtomobilov; od spodaj navzgor b) iz položaja pod čim: talna voda je tako narasla, da je od spodaj poškodovala zunanje rudniške naprave c) pog. iz manj pomembnega družbenega položaja: napredne težnje so prihajale od spodaj, iz vrst učiteljstva / pobuda za gradnjo je prišla od spodaj od občanov, krajanov; začel je čisto (od) spodaj in se povzpel do direktorja na najnižjem delovnem mestu; zavirati pobude od spodaj; prim. odspodaj ♪
  6.      spodbírati  -am nedov. (ȋ ȋ) redko podbirati: spodbirati grozdje; poletne sorte jabolk se spodbirajo ♪
  7.      spodbudílo  -a s (í) knjiž. sredstvo, ki povečuje dejavnost organa, organizma; stimulans: uživati spodbudila; pren. knjiga je zanj duševno spodbudilo ♪
  8.      spodbújati  -am tudi izpodbújati -am nedov. (ú) 1. povzročati, da postane kdo (bolj) delaven, prizadeven: spodbujati igralce, tekmovalce; spodbujati otroke pri učenju; oče ga je spodbujal k delu; spodbujati z besedami, s klici, ploskanjem / kar pogumno, ga je spodbujal / spodbujala ga je misel na uspeh / spodbujal je vole, da bi hitreje stopali / z zdravili spodbujati delovanje srca 2. povzročati, da kaj (hitreje) nastaja, se (bolje) razvija: sredstva, ki spodbujajo rast rastlin / spodbujati ustanavljanje društev, krožkov / tak način nagrajevanja spodbuja produktivnost / spodbujati otrokovo domišljijo spodbujajóč tudi izpodbujajóč -a -e: dela zelo pridno, spodbujajoč tudi druge; spodbujajoče besede; spodbujajoče ploskanje; prisl.: spodbujajoče prikimavati ♪
  9.      spódek  -dka m (ọ̑) knjiž., redko spodnji del: spodek kamna ♦ anat. lobanjski spodek lobanjsko dno ♪
  10.      spodgníti  -gníjem dov. (í ȋ) redko spodaj zgniti: leseni stebri spodgnijejo spodgnít -a -o: spodgnit les ♪
  11.      spodíti  -ím dov., spódil (ȋ í) narediti, povzročiti a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: spoditi otroke iz hiše; spoditi od doma / spoditi kokoši z vrta; spoditi psa s palico ∙ ekspr. spodili so ga iz službe odpovedali so mu službo b) da kdo kam gre, pride: spoditi otroke domov c) da kdo kaj stori: spoditi koga spat spodèn -êna -o: spoden otrok; spodene prepelice ♪
  12.      spodminírati  -am dov. (ȋ) redko podminirati: spodminirati most / spodminirati pogajanja ♪
  13.      spodmòl  -ôla [ou̯ in ol] m (ȍ ó) 1. knjiž. prostor pod previsom v skalovju: pred nevihto so se zatekli v spodmol 2. geogr. kratka vodoravna jama pod previsno steno: najdišče v spodmolu / Betalov spodmol ♪
  14.      spódnje...  prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na spodnji: spodnjekreden; spodnjesavinjski ♪
  15.      spódnji  -a -e prid., spódnjejši in spódnejši (ọ̑) 1. ki leži, je nižje: spodnji del obraza, trupa; spodnji del zidu je vlažen; na spodnjem delu okovana palica; njegova hiša stoji v spodnjem koncu vasi; spodnji prostori hiše; spodnji rob jopice; spodnje police so prazne / spodnji mlinski kamen; spodnji zobje; pog. spodnja stranka se pritožuje, ker kričimo stranka, ki stanuje pod našim stanovanjem / Spodnja Dobrava // ki je, leži najnižje: spodnji gumb se je odtrgal; spodnja stopnica; dosegel je spodnjo vejo 2. ki je, se nahaja pod čim drugim, pod površino: spodnji del usnja; spodnja plast ceste / spodnje usnje usnje za spodnje in notranje dele obutve // ki se nosi neposredno na telesu: spodnje hlače; moško, žensko spodnje perilo / spodnje krilo 3. v zvezi spodnja stran stran, ki ima manj izdelan, manj lep videz kot druga stran: spodnja stran preproge, usnja / spodnja stran listov 4. nanašajoč se na najnižjo stopnjo, velikost česa: spodnja starostna meja; spodnja dovoljena teža; spodnja vrednost ● spodnji dom angleškega parlamenta dom, ki ga sestavljajo voljeni poslanci; sedeti na spodnjem koncu mize delu mize, ki je nasproti čela; star. potovati po spodnjih krajih po južnejših, južnih krajih; zastar. spodnji sloji prebivalstva nižji sloji; star. Orfej se je odpravil v spodnji svet v podzemlje; spodnji veter veter, ki piha s spodnje strani, iz doline ◊ anat. spodnja čeljustnica; spodnja okončina noga; fiz. spodnja meja frekvence zvoka najmanjša frekvenca zvoka, ki je s sluhom še zaznavna; geogr. spodnji tok reke zadnji del reke blizu izliva; geol. spodnja kreda najstarejši del krede; mat. spodnja aproksimacija približna vrednost, ki ne presega prave vrednosti; navt. spodnji krov krov pod glavnim krovom, ki zapira skladišča; spodnje jadro križno jadro, nameščeno najnižje na jamboru; zool. spodnji grgavec organ ptic ob prehodu sapnika v oba dušnika, s katerim se tvorijo glasovi; sam.: pog. spodnji pravijo, da preveč ropotate; star. bil je sam ta spodnji hudič ♪
  16.      spodóbje  -a s (ọ̑) knjiž., redko spodobno vedenje, spodobnost: ravnati po pravilih spodobja ♪
  17.      spodóbnost  -i ž (ọ́) spodobno vedenje, ravnanje: skrbeti za red in spodobnost; prekršiti pravila spodobnosti / iz spodobnosti, zaradi spodobnosti ni ugovarjal ∙ zastar. vesti se po spodobnosti spodobno ♪
  18.      spodrkljáj  -a m (ȃ) redko spodrsljaj, napaka: v prevodu je več spodrkljajev ♪
  19.      spodŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) redko spodrsniti: spodrknil je in padel; brezoseb. na parketu mu je spodrknilo ♪
  20.      spodrkováti  -újem nedov. (á ȗ) redko spodrsavati: kar naprej so spodrkovali; brezoseb. na travnatem pobočju spodrkuje ♪
  21.      spodŕsek  -ska m (ȓ) knjiž. spodrsljaj, napaka: v prevodu je precej spodrskov; kljub nekaterim spodrskom je prireditev uspela ♪
  22.      spodrséti  -ím dov. (ẹ́ í) redko spodrsniti: pred hišo je spodrsel in padel ♪
  23.      spodrsévati  -am nedov. (ẹ́) redko spodrsavati: na mokri cesti spodrseva ♪
  24.      spodrsljáj  -a m (ȃ) 1. napaka, ki ne nastane zaradi neznanja, ampak zaradi trenutne raztresenosti, površnosti: govorniku se je primerilo nekaj spodrsljajev; v prevodu je precej spodrsljajev / dramaturški, jezikovni, pravopisni spodrsljaji; odpraviti tehnične spodrsljaje // manjša napaka, neuspeh: to je že sedmi spodrsljaj pri desetih poskusih; spodrsljaj na tekmovanju 2. dejanje, ravnanje, ki je v nasprotju z družabnimi normami: narediti, ekspr. zagrešiti spodrsljaj; pri predstavljanju je prišlo do neljubega spodrsljaja; opravičiti se za spodrsljaj / moralni spodrsljaj ♪
  25.      spodvézati  in spodvezáti -véžem tudi izpodvézati in izpodvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) z vezanjem spodaj a) skrajšati: spodvezati krilo, predpasnik b) stisniti: spodvezati bradavico / spodvezati žilo ◊ navt. spodvezati jadro delno ga zviti, da je krajše spodvézan tudi izpodvézan -a -o: spodvezana obleka; spodvezana žila; bila je bosa in visoko spodvezana ♪

   16.984 17.009 17.034 17.059 17.084 17.109 17.134 17.159 17.184 17.209  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA