Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (17.084-17.108)


  1.      splahutávati  -am nedov. (ȃ) redko plahutati: sova splahutava s perutmi ♪
  2.      splamenéti  -ím dov. (ẹ́ í) redko vzplameneti: ogenj splameni / po hribih so splameneli kresovi ♪
  3.      splanírati  -am dov. (ȋ) 1. izravnati, poravnati: splanirati zemljišče 2. publ. vnaprej razmisliti o čem in predložiti, določiti ustrezne ukrepe: splanirati proizvodnjo za daljše obdobje splaníran -a -o: splanirane cene; tla so splanirana ♪
  4.      splapoláti  -ám dov. (á ȃ) redko vzplapolati: ugašajoči ogenj je spet splapolal ♪
  5.      splapolávati  -am nedov. (ȃ) redko vzplapolavati: ogenj je pogosto splapolaval / plamen ljubezni splapolava ♪
  6.      splašíti  in splášiti -im, in splašíti -ím dov., splášil (ȋ á ā; ȋ í) 1. z gibi, zvoki povzročiti, narediti, da se žival vznemiri in oddalji: otrok je splašil golobe; splašiti čredo 2. povzročiti, vzbuditi v kom strah, vznemirjenost: vsak šum me splaši splašíti se in splášiti se, in splašíti se 1. zbati se: splašil se je in zbežal; konj se splaši bliska, vode 2. knjiž. vznemiriti se, postati zaskrbljen: splašila se je, ko je to izvedela; splašil se je ob misli, kako bo zadevo uredil ● ekspr. končno se je le splašil in prišel nenadoma, po omahovanju odločil; ekspr. proti večeru so se spet splašile puške so se nepričakovano zaslišali streli; knjiž. splašiti se iz spanja vznemirjen se zbuditi splášen -a -o in splašèn -êna -o: splašen konj; bila je vsa splašena; prisl.: splašeno gledati, se ozirati ♪
  7.      spláv  in splàv spláva m (ȃ; ȁ á) 1. preprosto, navadno iz hlodov narejeno plovilo: naložiti tovor na splav; prepeljati se na splavu, s splavom; čolni in splavi / (gumijast) rešilni splav 2. za plovbo po reki povezan ali s klini zbit les: splav je nasedel na plitvini; krmariti splav; sestavljati, vezati splave; krmar na splavu / splaviti les v splavih 3. prekinitev nosečnosti: preprečevanje splavov; vzrok za splav; splav zaradi bolezni / imela je že več splavov; naredili so ji splav ● knjiž. ledeni splavi na rekah veliki kosi plavajočega ledu; zastar. jezditi na skok na splav zelo hitro ◊ med. indicirani, izzvani, spontani, umetni splav; voj. pontonski splav ♪
  8.      splavílo  -a s (í) med. sredstvo za prekinitev nosečnosti ♪
  9.      splavíšče  -a s (í) 1. kraj, prostor, kjer se splavlja: delati v splavišču 2. navt. velika poševna betonska konstrukcija, na kateri se gradijo ladje: na splavišču so postavili gredelj za novo ladjo ♪
  10.      spláviti  -im tudi splavíti -ím tudi izpláviti -im tudi izplavíti -ím dov., splávil tudi izplávil (ā ȃ; ȋ í) s tokom spraviti kam: morje jih je splavilo na breg / solze lahko splavijo tujek iz očesa // redko odnesti, odplaviti: dež je splavil rodovitno prst ♪
  11.      splávljenec  tudi izplávljenec -nca m (ȃ) redko naplavljenec: reka je vrgla dva splavljenca na breg ♪
  12.      splendíden  -dna -o prid. (ȋ) knjiž., redko razkošen, sijajen: prirejati splendidne zabave / to je bil splendiden uspeh ♪
  13.      splêsti  splêtem dov., splêtel in splétel splêtla, stil. splèl splêla (é) 1. narediti tekstilni izdelek s pletilkami, pletilnim strojem: splesti jopico, rokavice; splesti iz domače volne; ročno, strojno splesti 2. narediti, izdelati kaj z nameščanjem dveh ali več podolgovatih upogljivih stvari izmenoma drugo čez drugo: dekleta so spletla venec; splesti jermen za bič; splesti kito, mrežo, vrv; splesti ograjo iz šibja / splesti lase v kito / splesti jerbas, košaro / lastovica je spletla gnezdo; pren., ekspr. mlada sta si spletla prijetno gnezdo 3. ekspr. naskrivaj pripraviti, narediti komu navadno kaj neprijetnega: ona je vse to spletla; spletli so zaroto proti njemu // z oslabljenim pomenom narediti, da se uresniči, kar določa samostalnik: splesti prijateljstvo; splesti vez med igralcem in gledalci 4. ekspr. narediti, zasnovati: v glavi je spletel nov načrt / ljudska domišljija je spletla o tem nešteto bajk ustvarila ● redko v zadregi je spletla prste prepletla; ekspr. kaj vse so spletli o njem rekli, povedali splêsti se 1. rastoč se združiti: vrtnice so se na vrhu nagrobnika spletle; pren. njeno življenje se je spletlo z njegovim 2. ekspr. nastati, razširiti se: čudne govorice so se spletle o njem / med njima se je spletla ljubezen 3. ekspr. zgoditi se: to se je spletlo v mestu ● ekspr. ni se hotel splesti s to žensko imeti z njo (tesnejših) stikov spletèn -êna -o: pulover še ni spleten; iz vej spletena koliba ♪
  14.      splétati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, izdelovati kaj z nameščanjem dveh ali več podolgovatih upogljivih stvari izmenoma drugo čez drugo: dekleta spletajo vence; spletati kite, mrežo; spletati ograjo iz šib / spletati lase v kito / star. mati jo spleta ji spleta lase / ptice spletajo gnezda 2. ekspr., z oslabljenim pomenom delati, da se uresniči, kar določa samostalnik: spletati prijateljstvo s kom; spletati nova poznanstva 3. ekspr. delati, snovati: spleta nov načrt / ljudje spletajo o njem legende ustvarjajo ● ekspr. spletati besede v pesem povezovati, združevati; ekspr. že spet spleta neumnosti dela, govori splétati se 1. rastoč se združevati: robidnice in praprot se spletajo v goščavo / korenine se spletajo med seboj prepletajo 2. ekspr., s prislovnim določilom pojavljati se v neredu: čudni bliski so se spletali po nebu // pojavljati se sploh: mrak se spleta po polju / prve zvezde se spletajo po nebu 3. ekspr. nastajati, širiti se: o tem se spletajo čudne zgodbe / iz mladostnega prijateljstva se je spletala ljubezen ♪
  15.      splétek  -tka m (ẹ̑) manjšalnica od splet: spletek las / knjiž. spletek cvetja šopek (cvetja) / spletek predstav ♪
  16.      spleteníca  -e ž (í) knjiž., redko pletena posoda, košara: spraviti kaj v spletenico / natočiti vino iz spletenice pletenke ♪
  17.      spletênka  tudi spleténka -e ž (é; ẹ́) 1. knjiž., redko pletena posoda, košara: prenašati v spletenki / spletenka za voz 2. zastar. družica: nevesta in njene spletenke ♪
  18.      spljúzniti  -em dov. (ú ȗ) knjiž., redko spraviti iz česa mokrega, sluzastega: spljuzniti seme iz plodu ♪
  19.      splòh  prisl. (ȍ) 1. izraža splošno veljavnost povedanega: to so sploh znane besede; otrokom sploh marsikaj lahko spregledamo; takšne knjige berejo redki in sploh mlajši 2. izraža veljavnost za celoto v primerjavi z njenimi deli: pred očmi nam ni posameznik, ampak človek sploh; navdušen je za poezijo in za umetnost sploh; govori o gospodarstvu sploh in še posebej o kmetijstvu ♦ lingv. dvorana pomeni večji, zaprt prostor sploh izraža splošnost pomena razlagane besede 3. pog., ekspr., pri naštevanju izraža obstajanje česa poleg že povedanega: rekel ji je, da je neumna gos, koza in sploh; postregli so nam z mesom, pecivom in vinom in sploh / zahvaljujem se vam za požrtvovalnost, medsebojno razumevanje in sploh / drveli so skozi ovinke in mimo skal in oh in sploh 4. ekspr. izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: sploh mu delamo krivico, ko ga ne nagradimo; sploh pa rajši vidim, da odidete domov / nisem je iskal, sploh se niti spomnil nisem nanjo; da je to namenjeno materam, sploh ni treba posebej poudarjati / sploh (ti) ni kaj reči. Lepa si / v vezniški rabi kar naprej sitnari, sploh si samo domišlja, da je bolan / v medmetni rabi potepal sem se po mestu, obhodil obzidje, stikal v arhivu, sploh, nisem se dolgočasil 5. nav. ekspr., navadno v vprašalnih, odvisnih stavkih poudarja pomen besede, na katero se nanaša: kako je to sploh mogoče; kdo pa ste sploh vi; sprašujem se, kaj sploh delam tukaj; si danes sploh kaj jedel; ali sploh veste, kdaj pride; naj bo vesel, da sploh še živi / to je največ, kar se sploh da doseči; kot voditelj mora še sploh biti za zgled; elipt.: pretepel je fanta, potem pa začel razmišljati, zakaj ga je sploh; imela je prijeten glas, lepo postavo, obraz pa sploh // v nikalnih stavkih poudarja zanikanje: ponoči sploh ne gre od doma; take pohvale sploh ne zasluži; vsega tega takrat sploh še ni bilo / povabil jo je na ples, a je rekla, da sploh ne pleše; kako pa tvoj prijatelj? Sploh se ne oglasi, sploh ne vem, kje je / bila je huda nesreča: pet mrtvih, da o ranjenih sploh ne govorimo; si dolgo čakal? Sploh ne ● star. ta teden bodo sploh začeli trgati povsod; vsi; ekspr. takšni izzivi so vedno zdrava in koristna stvar, sploh pa za mladega človeka izraža omejevanje na najpomembnejše; ekspr. sploh pa, ali je to važno izraža podkrepitev trditve ♪
  20.      splôščati  -am nedov. (ó) delati kaj plosko, sploščeno: sploščati žico s kladivom; predmeti se pod težo sploščajo / sploščati fige, posušene slive ♪
  21.      splôščenost  tudi sploščênost -i ž (ȏ; é) lastnost, značilnost sploščenega: sploščenost predmeta / sploščenost zemlje ob tečajih ♪
  22.      splôščiti  -im tudi sploščíti -ím dov., splôščil tudi splóščil (ō ȏ; ȋ í) narediti kaj plosko, ploščato: iz testa oblikovane kroglice pred pečenjem sploščimo; sploščiti žico; pri gledanju na daleč se leča splošči / pritisnil je nos na šipo, da se je sploščil / sploščiti robove z vročim likalnikom ● prostor na njegovih slikah se je sploščil ne daje izrazitega prostorskega vtisa; ekspr. od strahu se je sploščil k steni stisnil splôščen -a -o tudi sploščèn -êna -o 1. deležnik od sploščiti: sploščena leča; sploščena žica; sploščeno železo 2. ki ima razmeroma majhno debelino: sploščen kamen; sploščen prsni koš; sploščena oblika gomoljev; sploščeno telo nekaterih živali / sploščen nos nos z malo izstopajočo nosno kostjo ♪
  23.      splôšen  -šna -o prid., splôšnejši (ó) 1. ki se nanaša na vse ljudi, stvari, ne na posameznika, posamezno: skrbeti za splošno blaginjo, srečo; predmet je namenjen splošni uporabi / razglasiti splošni mir; splošna ljudska obramba; splošna volilna pravica; v nekaterih deželah splošna stavka // ki se nanaša na več ljudi sploh: pri otrocih je to splošen pojav; v gostilni se je začel splošen pretep; splošen vtis je bil, da je v mestu premalo trgovin; te pesmi veljajo po splošni sodbi za njegove najboljše; med letalskim napadom je nastala splošna zmeda; vzbujati splošno občudovanje // ki se nanaša na kak pojav v celoti: opisati splošni politični položaj v državi; splošni vtis o operni predstavi je bil slab; napisati splošno oceno seminarja // ki je skupen vsem istovrstnim primerom: splošne lastnosti otrok, učencev; opisovati splošne poteze življenja // ki se ne nanaša na posameznosti, podrobnosti: obravnavati splošna vprašanja; besedilo je preveč splošno / splošni načrt; splošna določila statuta / splošni in zato nenatančni izrazi pomensko široki 2. ki obravnava osnovne značilnosti, zakonitosti predmeta določene stroke: specializirati se za splošno kemijo; razlikovati med splošno psihologijo in posebnimi psihologijami občo psihologijo / splošna izobrazba izobrazba, ki obsega osnove z vseh glavnih področij človekove dejavnosti // nanašajoč se na dejavnost, ki ni specializirana: izdelovati jeklo za splošno strojegradnjo; splošno mizarstvo / izučil se je za splošnega ključavničarja / izdati splošno enciklopedijo / splošna ambulanta, bolnišnica / Splošna plovba Piran ● publ. kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje razpisa imeti kvalitete, ki se zahtevajo, pričakujejo ◊ ekon. splošni ekvivalent blago, v katerem vse drugo blago izraža svojo vrednost; splošni stroški stroški poslovanja delovne organizacije, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo; splošna poraba ali splošna potrošnja sredstva, porabljena za delovanje družbenopolitičnih skupnosti; film. splošni plan izrez prizorišča, ki daje vtis naravne velikosti; geom. splošna lega tvorbe lega tvorbe, s katero ni poudarjen noben poseben odnos te tvorbe glede na projekcijski sistem; jur. splošni in posebni del zakona; med. zdravnik splošne medicine; voj. splošna mobilizacija splôšno prisl.: to je splošno človeška lastnost; splošno družbeni pojavi; ta beseda je bila nekoč splošno rabljena; splošno znano dejstvo splôšni -a -o sam.: prehod od splošnega k posebnemu; ni znal združiti osebnega s splošnim; na splošno na splošno govoriti; na splošno je bila dobra študentka; na splošno razgledan človek; v splošnem v splošnem se ne zanima za slikarstvo; v splošnem je tako ravnanje običajno ♪
  24.      splôšnica  -e ž (ō) knjiž., redko puhlica, fraza: nihče ga ni poslušal, ker je govoril same splošnice ♪
  25.      splôšnoizobraževálen  -lna -o prid. (ó-ȃ) nanašajoč se na izobraževanje, ki obsega osnove vseh glavnih področij človekove dejavnosti: splošnoizobraževalne oddaje; splošnoizobraževalni in strokovni predmeti ♦ ped. splošnoizobraževalna šola šola, ki daje splošno izobrazbo ♪

   16.959 16.984 17.009 17.034 17.059 17.084 17.109 17.134 17.159 17.184  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA