Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (1.684-1.708)



  1.      bazílika 1 -e ž (í) 1. arhit. starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima: značilni tloris bazilike // rel. imenitnejša cerkev s posebnimi častnimi pravicami: bazilika sv. Petra 2. pri starih Grkih in Rimljanih veliko tržno in sodno poslopje
  2.      bazilísk  -a m () 1. v orientalski mitologiji kači podobno bitje, ki ubija s pogledom: glava z očmi baziliska; gleda kot bazilisk 2. zool. tropski kuščar, ki živi v Srednji Ameriki, Basiliscus: bal se je gadov, baziliskov in druge golazni 3. v srednjem veku velik top: za napad niso imeli niti dovolj vojaštva niti baziliskov
  3.      báža  -e ž (á) nav. rod. ed., slabš. vrsta, sorta: sin je čisto druge baže kot oče; niso take baže ljudje, da bi goljufali; to je značilno za človeka njegove baže / tam prodajajo blago vsake baže ∙ star. knjige vsake bire in baže različne vrednosti, navadno slabše vrste
  4.      beatifikácija  -e ž (á) rel. proglasitev za blaženega: predlagati beatifikacijo škofa Baraga
  5.      bêba  tudi béba -e ž (é; ẹ́) 1. redko bedak: bebe ste, če verjamete 2. ekspr. neodločen, omahljiv človek: ne bodi taka beba!
  6.      bêbast  tudi bébast -a -o prid. (é; ẹ́) 1. duševno nerazvit, slaboumen: rodila je bebastega otroka / bebast obraz, smeh 2. redko bedast: kako si bebast; bebasta načela / ti butica bebasta! bêbasto tudi bébasto prisl.: bebasto se smejati
  7.      bêbav  tudi bébav -a -o prid. (é; ẹ́) redko bebast: otrok se je rodil bebav / bebavo zijalo
  8.      bêbec  tudi bébec -bca m (é; ẹ̄) 1. duševno nerazvit, slaboumen človek: bebec je buljil predse s praznimi očmi; otrok je bebec od rojstva 2. slabš. omejen, neumen človek: s tem bebcem ne maram več imeti opravka; ti bebec! ● ekspr. ne delaj se bebca ne kaži se neumnega, ne pretvarjaj se; ekspr. imeti koga za bebca norčevati se iz koga
  9.      bêbka  tudi bébka -e ž (ē; ẹ̄) redko duševno nerazvita, slaboumna ženska
  10.      beckáti  -ám [bǝc] nedov.) redko drezati, bezati: kar naprej becka v pipo
  11.      bedáček  -čka m (á) 1. ljubk. manjšalnica od bedak: ne joči, bedaček moj mali! 2. redko bebček: norčevali so se iz vaškega bedačka
  12.      bedákinja  -e ž (á) ekspr., redko omejena, neumna ženska
  13.      béden  -dna -o prid., bédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je v veliki materialni ali duhovni stiski: bedno ljudstvo / bedno življenje // ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: prebijati se z bedno plačo // ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: bedna žival je komaj še stala od utrujenosti / delil je z jetniki bedno usodo 2. ekspr. zaničevanja vreden: bedni izdajalec / bedni izgovori; to je bedna laž
  14.      bedénec  in bedênec -nca m (ẹ́; é) redko izpuščaj, mozolj: bedenec na nosu
  15.      bedénji  -a -e [bǝd] prid. (ẹ́) star. nanašajoč se na dan pred praznikom: bedenji dan
  16.      bedljív  -a -o [bǝd] prid. ( í) redko ki ima rahlo spanje: bedljiv bolnik / bedljivo spanje
  17.      bédnost  -i ž (ẹ́) značilnost bednega: bednost zaslužka / bednost takih izgovorov / spregledal je njegovo moralno bednost // redko beda: pogreznil se je v brezmejno bednost
  18.      bedràt  -áta -o prid. ( ā) ki ima debela stegna: Bila je srednje velika baba, krepka, bedrata in prsata (Prežihov)
  19.      bég 1 -a m (ẹ̑) 1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo: pognati se, spustiti se v beg; zapoditi sovražnika v beg; divji, paničen beg; beg v gozdove; pren. beg pred samim seboj // rešitev iz neugodnih razmer: beg iz zapora; knjiž. beg iz stvarnosti, od življenja ∙ publ. zločinec je na begu ga še niso prijeli 2. knjiž. hitro časovno odmikanje: beg časa, let / beg valov ◊ astr. beg osvetij medsebojno oddaljevanje osvetij; ekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta
  20.      begína  -e ž () v Belgiji in v Holandiji članica ženskim redovnim družbam podobne skupnosti
  21.      bégniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) redko švigniti, šiniti: urne noge so begnile mimo / pogled mu je begnil po ljudeh; pren. misli so begnile v domači kraj
  22.      bégoma  prisl. (ẹ̑) redko v begu, z bežanjem: begoma se umikati
  23.      begún  -a m () star. kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo; begunec: beguni pred Turki / loviti vojaške begune dezerterje
  24.      begúnec  -nca m () kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo: pognali so se za beguncem; goriški begunci v prvi svetovni vojni / vojaški begunec dezerter // kdor se izseli v tujino iz političnih vzrokov; emigrant: politični begunec je zaprosil za azil
  25.      béjevec  -vca m (ẹ̄) žarg. učenec iz b oddelka, razreda

   1.559 1.584 1.609 1.634 1.659 1.684 1.709 1.734 1.759 1.784  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA