Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (16.834-16.858)


  1.      smŕten  -tna -o prid. (ȓ) 1. nanašajoč se na smrt: iz bolnikovih ust je prihajalo smrtno hropenje / smrtni pot pot pri smrtnem boju ali zelo velikem strahu; smrtna bridkost tesnoba, trpljenje ob umiranju / smrtni boj umiranje, agonija / kačji pik je lahko smrten; smrtna doza strupa; smrtna rana; opekline so bile smrtne / povečalo se je število nesreč s smrtnim izidom; ob novih zdravilih so smrtni primeri zelo redki; vojna je zahtevala veliko smrtnih žrtev / zgodila se je smrtna nesreča; rešiti človeka iz smrtne nevarnosti; pren., ekspr. zadati kolonializmu smrtni udarec // knjiž. umrljiv: vsi smo smrtni 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: povsod je bila smrtna tišina; smrtna utrujenost; oči so se mu zabliskale v smrtnem sovraštvu ● žarg., avt. smrtni sedež sedež poleg šoferja v osebnem avtomobilu; ležati na smrtni postelji umirati; ekspr. prišla je njegova smrtna ura umrl je; ekspr. spati smrtno spanje biti mrtev ◊ biol. smrtni gen gen, ki povzroči smrt organizma, še preden je ta zrel za razmnoževanje; letalni gen; jur. smrtna kazen kazen, pri kateri se obsojenec kaznuje s smrtjo; smrtna obsodba; rel. smrtni greh kršitev božje postave v veliki stvari z jasnim spoznanjem in popolnim privoljenjem; šport. smrtni skok premet prosto, zlasti z višine; smrtni zavoj lik umetnostnega drsanja v parih, pri katerem drsalka, zelo nagnjena nazaj, drsa v velikem loku na eni nogi okoli drsalca, ki jo drži za roko smŕtno prisl.: pri delu se je smrtno ponesrečil; smrtno se prestrašiti; smrtno užaliti koga; biti smrtno bled; rana je bila smrtno nevarna; smrtno resen obraz ♪
  2.      smŕtnica  -e ž (ȓ) 1. ekspr. umrljiva ženska: tudi kraljica je samo smrtnica 2. nar. rastlina z dlanasto deljenimi listi, črno koreniko in velikimi belimi cveti; črni teloh: šopek smrtnic ● star. trese ga smrtnica predsmrtna mrzlica; star. srečal se je z belo ženo smrtnico s smrtjo ♪
  3.      smrtnják  -a m (á) knjiž., redko smrt: za njegovim hrbtom je že stal smrtnjak ♪
  4.      smúč  -í ž (ȗ) nav. mn. dolga, ozka, tanka, spredaj zakrivljena priprava za drsenje, skakanje po snegu, ki se pritrdi na čevlje: natakniti si smuči; kovinske, lesene, plastične smuči; drsna ploskev smuči; vezi za smuči / alpske, skakalne, tekaške smuči; hoja, tek na smučeh ♦ šport. skakalec leži na smučeh je med skokom, letom globoko sklonjen nad smučmi; bloške smuči kratke smuči iz bukovega lesa; lepljene smuči zlepljene iz več plasti; vodne smuči; maža za smuči snov za mazanje smuči, da bolje drsijo ali da navkreber ne spodrsavajo ♪
  5.      smúčarski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na smučarje ali smučanje: jugoslovanska smučarska reprezentanca; smučarsko tekmovanje / smučarski čevlji; imel je novo smučarsko opremo; smučarska palica palica s krpljico in ročajem z usnjeno zanko; smučarske rokavice / šolarji so se na smučarskih tečajih naučili smučati; smučarski učitelj / lepi smučarski tereni; smučarska središča / smučarska skakalnica ♦ šport. smučarski poleti poleti, pri katerih smučarski skakalec leti nad 90, 100 m daleč; smučarski skoki; smučarski tek smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec teče na lahkih, ozkih smučeh v smučini po ravnem ali rahlo valovitem terenu; smučarsko čepenje drža telesa, ki omogoča večjo stabilnost pri vožnji ♪
  6.      smučína  -e ž (í) 1. sled, ki jo zapustijo smuči v snegu: v svežem snegu je bilo videti smučine; plitva smučina 2. šport. proga za hojo in tek na smučeh: teptalni stroj je naredil več smučin / teči v smučini ♪
  7.      smúčka  -e ž (ȗ) nav. mn. dolga, ozka, tanka, spredaj zakrivljena priprava za drsenje, skakanje po snegu, ki se pritrdi na čevlje: smučka se mu je odpela; zlomiti smučko; doskočil je na obe smučki; smučke in drsalke ♪
  8.      smúk  -a m (ȗ) šport. smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec smuča po veliki strmini med redko postavljenimi vratci: tekmovati v smuku; proga za smuk; slalom, veleslalom in smuk / žarg. voziti smuk tekmovati v smuku ♪
  9.      smukljáti  -ám nedov. (á ȃ) redko smukati: smukljati grozde ♪
  10.      smúkniti  -em dov. (ú ȗ) ekspr. 1. hitro iti, steči kam: ko je to rekla, je smuknila iz sobe; miš smukne v luknjo / smukniti iz postelje; smukniti pod odejo; otroci so smuknili za peč / prvi kolesar je že smuknil mimo hitro zapeljal; smučar smukne po strmini navzdol / noga je kar smuknila v škorenj zdrsnila // neslišno in neopazno hitro iti, steči kam: smukniti za ogel; nihče ne ve, kdaj je smuknil ven 2. za kratek čas hitro iti, steči kam z določenim namenom: smuknila sta na kavo; samo po denar smuknem; mimogrede je smuknil še v trgovino / za deset minut bom smuknila na klepet 3. hitro se obleči, obuti: smukniti v čevlje; smuknila je v novo obleko ● ekspr. srce mu je smuknilo v hlače zbal se je, izgubil pogum; evfem. smuknili so mu denarnico vzeli, ukradli ♪
  11.      snága  -e ž (á) stanje brez umazanije, prahu: navajati, paziti na snago; ima smisel za red in snago; telesna snaga; snaga stanovanja ∙ ekspr. kuhinja se kar blešči od snage je zelo snažna ♪
  12.      snegolóvec  -vca m (ọ̑) redko snegolov: na strehi ni snegolovca ♪
  13.      snemálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. kdor upravlja filmsko, televizijsko kamero: film je posnel znan snemalec; snemalec dokumentarne oddaje; režiser in snemalec / filmski, televizijski snemalec ♦ film. glavni snemalec ki snema osrednje dogajanje filma in vodi delo drugih snemalcev 2. rad. kdor pri snemanju zvoka skrbi za pravilno delovanje snemalnih naprav: dober snemalec / snemalec zvoka ♪
  14.      snemálnik  -a m (ȃ) strojn. priprava za snemanje koles z gredi ♪
  15.      snémanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od snemati: a) snemanje zaves / snemanje jarma b) končati snemanje; s snemanjem oblikovati izrez c) snemanje so končali v predvidenem roku; snemanje celovečernega, kratkega filma / radijsko, televizijsko snemanje / tonsko snemanje; snemanje na magnetofonski trak ◊ film. sinhrono snemanje istočasno snemanje slike in zvoka; um. snemanje stenske slike restavratorski postopek, pri katerem se ogrožena stenska slika sname in po obdelavi vrne na prvotno mesto ali prenese na prenosljivo podlago ♪
  16.      snésti  sném dov., 2. mn. snéste, 3. mn. snedó in snéjo; snéj in snèj snéjte; snédel snédla, stil. snèl snéla (ẹ́) pojesti: dobil je tako porcijo, da je ni mogel snesti / snesti kruh, meso / miši so snedle skoraj ves pridelek ● ekspr. snesti besedo, obljubo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. tako je lepa, da bi jo človek kar snedel zelo je lepa; ekspr. kar snedel bi jo od ljubezni ima jo zelo rad; iron. misli, da je snedel vso modrost sveta ima se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. ljudje bi ga najraje snedli zelo so jezni nanj; preg. suša sne en kos kruha, moča pa dva moča pridelku bolj škoduje kot suša snésti se ekspr. zelo razžalostiti se, vznemiriti se: snedel se bo zaradi nje snéden -a -o: snedene besede; snedena jed ∙ preg. boljše prihranjeno jajce kot sneden vol; prim. sneden ♪
  17.      snét  -í ž, daj., mest. ed. snéti (ẹ̑) 1. glivična bolezen, ki se kaže v obliki črnkastih tvorb na listih, klasih, steblih rastlin: koruzo je napadla snet // nav. mn., bot. glivice, ki povzročajo to bolezen: s snetmi okužene rastline; sneti in rje / prašnata snet glivica zajedavka na žitu in drugih travah, ki razkraja zlasti klase v črn prah, Ustilago; trda snet 2. slabš. nepomemben, malovreden človek: ne druži se s tako snetjo / ed. roparji, tatovi in podobna snet nepomembni, malovredni ljudje ♪
  18.      snéti  snámem dov., snêmi snemíte; snél; nam. snét in snèt (ẹ́ á) 1. narediti, da kaj ni več obešeno: snela je zavese in jih oprala; sneti plašč z obešalnika / sneti ogrlico z vratu // narediti, da kaj ni več nataknjeno na kaj: sneti ribo s harpune / sneti lasuljo, obvezo; jermen se je snel s kolesa; sneti si prstan z roke / zapornikom so sneli lisice / sneti okna, vrata s tečajev vzeti s tečajev 2. ekspr. vzeti, dobiti kje, od kod: kje naj snamem toliko denarja; na katerem podstrešju si snel to knjigo / kje si pa to novico snel izvedel, slišal; ne vemo, od kod je snel to žensko od kod jo je pripeljal, kje se je seznanil z njo 3. pog. s silo odpeljati, prijeti: sneli so nas, ko smo trosili letake / sneli so ga kar na ulici 4. obrt. s pletilko narediti novo petljo skozi dve ali več prejšnjih ali končati pletenje: sneti za vratni izrez / preostalih deset petelj snemite hkrati ● ekspr. ni mogel sneti pogleda z dekleta neprestano jo je gledal; ekspr. skoraj bi mu sneli glavo ga ubili, usmrtili; ekspr. besedo si mi snel z jezika besedo si mi vzel z jezika; ekspr. novico s klina sneti izmisliti si jo; ekspr. tega ne morem kar s kljuke sneti hitro, na lahek način dobiti; izmisliti si snét -a -o: snete petlje; sneta okna; vhodna vrata so bila sneta ♪
  19.      snetív  -a -o prid. (ȋ í) snetjav: pšenica je snetiva / snetiva njiva ● ekspr. snetivi izgovori malovredni, ničvredni ♪
  20.      snetljív  -a -o prid. (ȋ í) snetjav: snetljivo proso; zrnje je snetljivo ● slabš. snetljiv človek nepomemben, malovreden; ekspr. snetljivo bogastvo malovredno, ničvredno ♪
  21.      snežák  -a m (á) sneženi mož: narediti snežaka ♪
  22.      snežén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz snega: zavetišče so si naredili iz sneženih kvadrov; sneženi zameti snežni zameti; snežene kepe 2. za katerega je značilno veliko snega: lani je bila zima zelo snežena / snežen dan 3. ki je pokrit s snegom: sneženi vrhovi planin; snežena pokrajina / ekspr. glavo je imela že čisto sneženo ● sneženi mož iz snega narejena igrača, ki ponazarja človeško postavo; snežene kepe okrasni grm z belimi cveti v kroglastih socvetjih ♪
  23.      snežnják  -a m (á) knjiž., redko sneženi mož: otroci delajo snežnjake ♪
  24.      sníti se  snídem se dov., sešèl se sešlà se sešlò se tudi sešló se [sǝš in seš] (í) navadno kot deležnik na -l priti skupaj s kom, navadno z določenim namenom: sešli so se in se pogovorili; sešla sta se na dogovorjenem kraju, v kavarni; skrivaj sta se sešla / med uradnim obiskom se je sešel tudi s predstavniki vlade / odbor se je prvič sešel pred petimi leti ♪
  25.      snób  -a m (ọ̑) nav. ekspr. kdor si prizadeva s posnemanjem vedênja, ravnanja, oblačenja ljudi iz višjih družbenih, družabnih krogov in stiki z njimi vzbujati pozornost: biti snob; družiti se s snobi // kdor si prizadeva s poznavanjem modnih umetniških del, kulturnih dogodkov vzbujati pozornost: predstava za snobe / kulturni, literarni snob ♪

   16.709 16.734 16.759 16.784 16.809 16.834 16.859 16.884 16.909 16.934  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA