Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (16.634-16.658)


  1.      skrájnež  -a m (ȃ) nav. ekspr. kdor zagovarja, zastopa skrajne nazore, skrajna stališča: skrajneži povzročajo veliko problemov; oba sta skrajneža; skrajneži in prenapeteži // pripadnik ekstremistične skupine, stranke: atentat so naredili skrajneži; levi in desni skrajneži v stranki; šovinistična naravnanost skrajnežev ♪
  2.      skrájšati  -am dov. (ȃ) 1. narediti kaj (bolj) kratko: skrajšati krilo, obleko; skrajšati vrv za pol metra; vrsta se je skrajšala / skrajšati psu rep; skrajšati si lase / skrajšati besedilo, stavek / skrajšati delovni čas, postopek, rok; skrajšati študij od pet let na štiri leta ∙ ekspr. upornike so skrajšali za glavo obglavili; ekspr. sam si je skrajšal življenje naredil je samomor ♦ navt. skrajšati jadro delno ga zviti, da je krajše; šport. skrajšati nalet // narediti, povzročiti, da je kaj videti krajše: prekratko krilo postavo skrajša 2. z dajalnikom povzročiti, da kaj po občutku hitreje, prijetneje mine: z branjem mu je skrajšal popoldan; s petjem sta si skrajšala pot skrájšan -a -o: skrajšan vojaški rok; skrajšana delovna doba; skrajšane hlače ∙ publ. doseči kaj po skrajšanem postopku v (zelo) kratkem času ♦ jur. skrajšani delovni čas delovni čas, ki traja manj kot 42 ur na teden; skrajšani postopek postopek, ki je poenostavljen in veljajo zanj krajši roki; ptt skrajšani naslov naslov, v katerem je pri pošti prijavljeno ime naslovnika zamenjano z dogovorjeno ali skrajšano oznako; zal. skrajšana izdaja izdaja, pri kateri ni podano celotno besedilo kakega dela ♪
  3.      skrajševáti  -újem nedov. (á ȗ) delati kaj (bolj) kratko: skrajševati obleko, vrv / skrajševati članek / komunikacijska sredstva skrajšujejo razdalje / skrajševati delovni čas ♪
  4.      skrátiti  -im dov., tudi skratíte; tudi skratíla (á ā) 1. z dajalnikom povzročiti, narediti, da ima kdo česa manj: skratiti komu pravico; svobode mu ne more nihče skratiti 2. zastar. skrajšati: skratiti plašč / smrt mu je skratila trpljenje ♪
  5.      skŕb  -í ž (ȓ) 1. občutek nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim: skrbi ga mučijo, ekspr. grizejo, morijo, pečejo, tarejo, žulijo; vedno pogosteje jo je obhajala, prevzemala skrb za otroke, prihodnost, njegovo zdravje; delati komu skrbi; odriniti, pregnati, ekspr. potlačiti skrbi; vso noč jih je s strahom in skrbjo čakala; hude, velike, težke, ekspr. grenke, moreče, pekoče skrbi; ekspr. siva, tiha skrb // stanje, ki je posledica tega občutka: od neprestanih, samih skrbi se je v nekaj letih zelo postaral; biti (ves) v skrbeh, star. v skrbi zaradi česa, za koga // kar povzroča tako stanje: imeti skrbi; s tem se je rešil skrbi; ekspr. veliko skrb si je nakopal na glavo; denarne, gospodarske skrbi; nima večjih problemov, le drobne, vsakdanje skrbi; skrbi in težave / z njim so same skrbi / skrb, kako bo prestal operacijo, ga je zelo vznemirjala; družina, zdravje je njena največja skrb / žarg. ni skrbi, otrok je zdrav ni vzroka za zaskrbljenost 2. ed. aktivnost, prizadevanje a) za uresničitev, normalen potek česa: povečati skrb za družbeni standard; razvoju te panoge so posvečali posebno skrb; država je prevzela skrb za gradnjo bolnic, šol; v programu društva je tudi skrb za izobraževanje članov / gospodinjstvo ima sama na skrbi sama skrbi za gospodinjstvo; ekspr. naložiti komu skrb za knjižnico b) za zadovoljitev zlasti telesnih potreb: če bo potrebno, bo prevzela skrb za sosedove otroke / skrb za zaslužek, ekspr. za vsakdanji kruh / na skrbi ima tri otroke skrbi za tri otroke 3. ekspr. dolžnost, obveznost: ker ima druge skrbi, zanemarja družino; po celoletnem delu je moral za nekaj časa odložiti vse skrbi in se odpočiti; učenje naj bo tvoja edina, glavna skrb / gospodinjstvo je njena skrb 4. redko skrbnost: na sliki je očitna slikarjeva skrb pri obdelavi rok / s kakšno skrbjo mu je vselej pripravljala stvari za na pot 5. v povedno-prislovni rabi, v zvezi brez skrbi izraža odsotnost tega, kar povzroča skrb: otroci so srečni, ker so še brez skrbi; zaradi prenočišča ste lahko brez skrbi; živeti brez skrbi 6. pog., v medmetni rabi, v zvezi brez skrbi poudarja trditev: brez skrbi, vse se bo srečno končalo; ali boš oddal pismo? Brez skrbi, seveda ga bom oddal / (bodite) brez skrbi, da bo spet zamudila ● star. posebna skrb mu je bila, kje bo prenočil zelo ga je skrbelo; star. po nepotrebnem te je skrb zanj po nepotrebnem te skrbi zanj; star. vedno me je skrb, če se boš vrnil zdrav vedno me skrbi; star. zakaj si je dal tako skrb za to zakaj je tako skrbel, si prizadeval za to; star. za učenje ima skrb je skrben; star. brezposeln je prišel domov njej na skrb da je ona skrbela zanj; star. odbor je vzel prireditev v skrb odbor je prevzel skrb za prireditev; ekspr. šola mu je deveta, zadnja skrb prav nič se ne zmeni zanjo; redko nič skrbi, resnica bo prišla na dan brez skrbi; preg. majhni otroci majhne skrbi ♪
  6.      skŕben  stil. skrbán -bna -o stil. -ó prid., skŕbnejši (ŕ ȃ r̄) 1. ki s svojo aktivnostjo, prizadevanjem omogoča v zelo visoki stopnji a) uresničitev, potek česa: skrben gospodar, vrtnar; je zelo skrbna gospodinja; biti skrben za delo / zelo skrbna predstavitev pisateljevega dela b) zadovoljitev zlasti telesnih potreb: njeni starši so zelo skrbni; bila je skrbna mati svojim otrokom; očetovsko skrben / ekspr. skrbna materina roka 2. nav. ekspr. pazljiv, natančen: biti skrben pri delu / zaradi skopih podatkov tudi skrbna analiza ne bo dala zaželenih rezultatov / njena obleka je vedno skrbna vedno je skrbno oblečena 3. zastar. zaskrbljen: bil je vedno skrbnejši zaradi sinovega zdravja; domov se je vračal potrt in skrben / skrbnega, zamišljenega obraza je sedela za mizo skŕbno tudi skrbnó prisl.: skrbno se oblačiti, paziti na kaj; skrbno je otipavala njegovo vročično čelo; skrbno prebrati, prepisati poročilo; skrbno očiščena obleka; vsaka njegova beseda je bila skrbno pretehtana; skrbno pripravljena predstava ♪
  7.      skrbéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. brezoseb. čutiti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim: mater je zmeraj skrbelo zanj; sporoči, kdaj prideš, da nas ne bo skrbelo; skrbi jo zaradi otrok; začelo jo je skrbeti za zdravje; prav nič ga ne skrbi za prihodnost / v osebni rabi, navadno z nikalnico: nič ne skrbi zame; nič ne skrbite, vse bo še dobro / star. če ne prideš pravočasno, bo skrbel, se bo skrbel ga bo skrbelo 2. povzročati občutek nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim: kaj vas skrbi; to naj te nič ne skrbi; predstava ga je zelo skrbela; skrbi jo, da bi zašel v slabo družbo; skrbi ga, kaj bo; zelo jih skrbi, kako bo letos s kurjavo 3. z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati a) uresničitev, normalen potek česa: skrbeti za blaginjo, varnost ljudstva; skrbeti za red; vi morate skrbeti, da bodo računi pravočasno plačani / skrbeti za cesto, hišo / skrbeti za premog; skrbite, da bodo gostje zadovoljni / ekspr. bom že skrbel, da kaj takega ne narediš nikoli več b) zadovoljitev zlasti telesnih potreb: otrok je ostal sirota, kdo bo zdaj skrbel zanj; starši morajo skrbeti za svoje otroke; rejniki so za deklico lepo, slabo skrbeli; po očetovsko skrbeti za koga; ker je bila doma revščina, je moral že zelo zgodaj skrbeti sam zase se sam preživljati, vzdrževati; skrbela je zanj kakor za otroka / strežnica je zelo lepo skrbela za bolnika / za tega psa nihče ne skrbi; prosil je soseda, da je nekaj dni skrbel za njegovo živino // z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: vsi moramo skrbeti za izvajanje zakonov; v vsaki družbi je bil priljubljen, ker je vedno skrbel za zabavo zabaval družbo 4. ekspr., z nikalnico poudarja trditev: nič ne skrbite, resnica bo prišla na dan skrbèč -éča -e: pretirano skrbeč za materialne dobrine, je zanemarjal svoje duševne potrebe; govoriti s skrbečim glasom; skrbeča mati; prisl.: skrbeče zmajevati z glavo ♪
  8.      skŕbstvo  -a s (ȓ) dejavnost, prizadevanje, zlasti organizirano, za pomoč komu v neugodnem položaju: na tem področju je skrbstvo dobro organizirano, urejeno; prevzeti skrbstvo za brezposelne, poplavljence; sosedje so se sami dogovorili za skrbstvo ostarelih / sirote so bile takrat prepuščene skrbstvu raznih dobrodelnih društev / socialno skrbstvo dejavnost, s katero se življenjsko ogroženim osebam zagotavlja materialna pomoč in pomoč pri njihovem usposabljanju za življenje, delo ● redko zaradi zapravljivosti je že nekaj let pod skrbstvom pod skrbništvom; ekspr. umetnost zavrača vsako ideološko skrbstvo nadzorstvo ♪
  9.      skrčeváti  -újem nedov. (á ȗ) redko krčiti1: skrčevati noge / mišice se raztezajo in skrčujejo / pri sušenju se les skrčuje ♪
  10.      skŕčiti  -im dov. (ŕ ȓ) 1. spraviti v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: skrčiti prst, roko; skrčiti nogo v kolenu / skrčiti roko v pest; skrčiti noge podse; mišice se skrčijo in raztegnejo 2. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše a) glede na količino: tovarna je skrčila proizvodnjo; skrčiti stroške; ekspr. skrčiti porabo do minimuma, na minimum; investicije so se skrčile b) glede na možni razpon: skrčiti delovni čas; trgovinska menjava se je skrčila / število udeležencev se je skrčilo / pomen te dejavnosti se je v zadnjem času skrčil c) glede na obseg, področje: skrčiti dnevni red od deset točk na osem; besedilo je tako skrčil, da je postalo skoraj nerazumljivo; osvobojeno ozemlje se je po tej ofenzivi nekoliko skrčilo / skrčiti komu pravice 3. v zvezi z na narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: skrčiti aktivnost mladine na kulturno-zabavno delovanje; ves odpor se je skrčil na poulične demonstracije / ekspr. vsa njegova razmišljanja so se skrčila na skrb za preživetje skŕčiti se 1. narediti, da zavzema telo čim manjšo dolžino, čim manjši obseg: skrčil se je, da ga ne bi zeblo; skrči se, drugače ti bo odeja prekratka / skrčiti se v dve gubé 2. postati manjši a) po obsegu: les se pri sušenju skrči; krilo se je zelo skrčilo; ta tkanina se pri pranju skrči; zaradi stradanja se mu je želodec skrčil b) nav. ekspr. po dolžini: razdalja med njima se je skrčila / dan se je že za pol ure skrčil ● knjiž., ekspr. od groze, ob pogledu na to se mu je skrčilo srce postalo ga je groza, zelo je bil prizadet, potrt; knjiž., ekspr. pred tem človekom se vedno skrči sam vase postane zadržan, nedostopen skŕčen -a -o: skrčen kazalec; publ. tovarna dela v skrčenem obsegu; imeti skrčen želodec; stroški so zelo skrčeni; skrčen spati; nekoliko skrčeno koleno; vse je bilo skrčeno na eno samo misel: rešiti se ♦ lingv. skrčeni samoglasnik samoglasnik, nastal iz dveh ali treh samoglasnikov; prisl.: držati noge skrčeno; skrčeno ležati ♪
  11.      skrégati  -am dov. (ẹ̑) nar. opomniti, ošteti: skregati otroka; skregali so ga, ker je prišel prepozno; pošteno so jo skregali skrégati se pog. spreti se, sporeči se: že večkrat sta se skregala; skregati se s sosedi; zaradi malenkosti sta se skregala; na smrt so se skregali zelo / zaradi dediščine se je skregal s sorodniki ● pog. skregati se s pametjo začeti nepremišljeno, nerazsodno ravnati; pog. skregati se s predpisi, z zakoni ne ravnati v skladu z njimi skrégan -a -o: z dekletom sta skregana; skregan s pametjo ∙ pog. tako sklepanje je skregano z logiko ni logično; pog. z matematiko je skregana je ne zna; pog. s šolo je skregan je ne mara; ne hodi rad v šolo ♪
  12.      skrémžiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti gube, poteze kot pri joku: skremžiti lica; obraz se ji je skremžil / skremžiti ustnice v jezen nasmeh skrémžen -a -o: skremžen obraz; ves je skremžen; prisl.: skremženo se držati ♪
  13.      skreníti  skrénem dov. (ȋ ẹ́) spremeniti smer poti, gibanja, hoje: ladja je skrenila z začrtane poti; skrenili so z glavne ceste na kolovoz; skreniti v levo, v stran; pren. pisatelj je skrenil v romantizem ● redko skreniti glavo k vratom obrniti; redko gledal ga je, ne da bi bil skrenil oči premaknil; redko skreniti pogovor drugam začeti se pogovarjati o čem drugem; skreniti s prave poti začeti delati, živeti nepravilno, moralno oporečno ♪
  14.      skŕhati  -am dov. (ŕ r̄) narediti, povzročiti, da rezilo izgubi ostrino: skrhati nož, sekiro; kosa se mu je skrhala; pren. skrhati ostrino problema ∙ ekspr. ob tem si bo skrhal zobe ne bo uspel // ekspr. narediti, povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih značilnosti: bolezen je skrhala njegovo moč; spretno so skrhali njen odpor; disciplina se je skrhala; njuno prijateljstvo se je skrhalo / nameraval je spregovoriti, a se mu je glas skrhal skŕhati se knjiž. okrušiti se, oškrbiti se: steklena posoda se je skrhala skŕhan -a -o: povedati s skrhanim glasom; skrhan meč; skrhana britev; skrhano družinsko življenje; prisl.: skrhano spregovoriti ♪
  15.      skrhljáti  -ám dov. (á ȃ) redko zrezati na krhlje: skrhljati jabolka, repo ♪
  16.      skríl  -a [iu̯ tudi il] m (ȋ) 1. plošča iz (glinastega) skrilavca, ki se uporablja zlasti za pokrivanje streh: modrikasto sivi skrili na strehah so se bleščali v soncu; s skrili krite hiše so danes že redke / pisati na skrile // nar. kamnita plošča sploh: jama je bila pokrita s skrilom 2. skrilavec: apnenec in skril ♪
  17.      skrílavec  -vca m (í) kamnina, sestavljena iz kremena in drugih rudnin, ki se zaradi plastnate strukture kolje v plošče: to gorovje je iz skrilavca; kjer je hudournik odnesel prst, se je pokazal modrikasto siv, temno siv skrilavec; vrtati skozi sklade skrilavca / gradbena industrija izkorišča različne apnence in skrilavce / strešni skrilavec ∙ redko stara, še s skrilavci pokrita cerkvica s skrilmi ♦ petr. glinasti ali glineni skrilavci ki vsebujejo veliko gline, se popolno, lepo koljejo v plošče in se uporabljajo zlasti za kritino; oljni skrilavci ki vsebujejo (surovo) nafto; sljudni skrilavec metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz sljude in kremena; blestnik ♪
  18.      skrílavost  -i ž (í) petr. značilnost kamnine, da se kolje v plošče: skrilavost je posledica plastnate razporeditve rudnin v kamnini ♪
  19.      skrílen  -lna -o prid. (ȋ) redko skrilast: skrilne plošče ♪
  20.      skrínja  -e ž (í) zaboj s pokrovom, navadno lepo izdelan, za shranjevanje česa: skrinja je zaklenjena; odpreti, zapreti skrinjo; spraviti kaj v skrinjo; lesena, železna skrinja; pokrov skrinje // s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: v kotu je stala pletena skrinja / redko glasbena skrinja juke-box, glasbeni avtomat; zamrzovalna skrinja skrinji podobna naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi ◊ etn. kmečka skrinja preprosto izdelana, lesena, navadno poslikana; žitna skrinja navadno tesana, za shranjevanje zlasti žita; muz. glasbena skrinja skrinja, omara z vgrajenim mehanskim igralnim aparatom, sestavljenim iz različno dolgih jezičkov, ki zazvenijo ob dotiku s konicami na vrtečem se valju; šport. (švedska) skrinja skrinji podobno telovadno orodje, zlasti za preskoke ♪
  21.      skrínjica  -e ž (í) manjšalnica od skrinja: skrinjica je bila polna zlatnikov; pisma hrani v leseni skrinjici / glasbena skrinjica ● črna skrinjica ali skrinjica brez liste nekdaj v katero odda volilno kroglico volivec, ki se ne strinja z uradno predlaganimi kandidati; glasovalna ali volilna skrinjica za oddajanje glasovnic; nar. polšja skrinjica past za polhe; skrinjica za nakit šatulja ◊ aer. črna skrinjica ognjevzdržna, zelo zaščitena naprava za avtomatično registriranje vseh podatkov o letu, pogovorov in drugih zvočnih signalov v pilotski kabini; ptt pisemska skrinjica zaprta, navadno omarici podobna priprava z režo za dostavljena pisma, sporočila ♪
  22.      skrípta  skrípt s mn., daj. skríptom in skríptam, mest. skríptih in skríptah, or. skrípti in skríptami (ȋ) knjiga ali listi z razmnoženimi, navadno natipkanimi predavanji za študijske namene: izdati skripta v dvesto izvodih; posoditi komu skripta; debela skripta / napisati skripta; preštudirati skripta v enem tednu ● knjiž., redko odnesel je aktovko s skripti s spisi, zapiski ♪
  23.      skriptórij  -a m (ọ́) v srednjem veku prostor, zlasti v samostanih, za pisanje ali prepisovanje rokopisov, pisalnica: iti v skriptorij; pisalni pulti v skriptoriju / rokopisi stiškega skriptorija / samostanski skriptorij ♪
  24.      skríti  skríjem dov., skrìl tudi skríl (í ȋ) dati kaj na tako mesto, da se ne opazi, ne vidi: brat mu je skril čevlje; skriti dokumente, dragocenosti, pisma; skriti orožje; skriti na podstrešje, pod plašč, v bunker; ubežnika so skrili pred zasledovalci; dobro skriti; skriti na varno / koklja skrije piščance pod peruti / skriti obraz v dlani; ekspr. tako je bilo mrzlo, da so skrili nosove v kožuhe; skriti roke v žepe dati, vtakniti / žepe lahko skrijemo v šivih // narediti, da kdo česa ne more opaziti: skriti svoja čustva, negotovost, zadrego, žalost; skriti jok, smeh, solze; znal je skriti, da ga skrbi / niti brezhibna obleka ni skrila njegove debelosti // narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: skriti svoje poreklo; skriti resnico; skriti svoje sodelovanje s partizani ● ekspr. skriti glavo v pesek ne hoteti videti neprijetne resnice, ne se sprijazniti z njo skríti se 1. narediti se neopaznega, nevidnega: fant se je skril; skrij se, ker te iščejo; demonstranti so se skrili med ljudi; skriti se pod mizo, za vrata; ranjena zver se skrije v goščavo; skriti se v gozdu; skriti se med drevjem; vaščani so se skrili pred sovražnimi vojaki / sonce se je skrilo za oblake / avtor se je skril za psevdonim 2. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati neviden: avtomobil se je skril za ovinkom; gledala je za njim, dokler se ni skril v gozdu // postati neviden sploh: mesto se je skrilo v megli; vrh gore se je skril v oblakih ● ekspr. sonce se je že skrilo je zašlo; ekspr. ko bi moral priznati svoje dejanje, se rad skrije za druge se izgovarja na druge; ekspr. otroci se igrajo, ko pa vstopi mati, se skrijejo za knjige se delajo, da berejo, se učijo; ekspr. v lepoti, znanju se lahko skrije pred svojim prijateljem njegov prijatelj je veliko lepši, več zna kot on skrívši zastar.: zajokala je, skrivši obraz v dlani skrít -a -o 1. deležnik od skriti: skrit denar, zaklad; biti, ostati skrit; skrit v grmovju, pod snegom; skrit za krinko prijateljstva; skrita bolečina; skrite misli; za drevjem skrita vas; njegovo ime naj ostane skrito; bistvo je skrito med vrsticami 2. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi: skrit predal; skriti žepi; skrita vrata // ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi: skrite napake; sprostile so se vse skrite sile ● ekspr. skriti kotiček kraj, prostor, kjer se kdo lahko skrije, nemoteno živi; ekspr. v mestu ima skrito ljubezen žensko, ki jo skrivaj ljubi; v pregovorih je skrita ljudska modrost je; skrita pisava tajna pisava; publ. poiskati skrite rezerve še neizkoriščene, neizrabljene možnosti, sredstva; ta dolina je zelo skrita se težko najde, vidi; preg. nič ni tako skrito, da bi ne bilo očito ◊ ekon. skrite rezerve v naslednje obdobje zavestno prenesen dobiček, nastal zaradi previsoko izkazanih stroškov ali prenizko izkazanih prihodkov; film. prizor so posneli s skrito kamero; prisl.: skrito živeti; sam.: odkriti skritega; prim. skrivši ♪
  25.      skritizírati  -am dov. (ȋ) ugotoviti in (javno) razložiti negativne sestavine česa: skritizirati društveno delo; skritizirati politični položaj // negativno oceniti kaj: skritizirati film; vse skritizira; neprijetno mu je, ker so ga skritizirali skritizíran -a -o: predstava je bila zelo skritizirana ♪

   16.509 16.534 16.559 16.584 16.609 16.634 16.659 16.684 16.709 16.734  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA