Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (1.559-1.583)


  1.      ážio  -a m (ā) fin. razlika med nominalno in večjo tržno vrednostjo deviz, vrednostnih papirjev ♪
  2.      b  [bé in bǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, b béja tudi b-ja (ẹ̄; ǝ̏) druga črka slovenske abecede: napiši b; mali b / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b ● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse ◊ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b b neskl. pril. drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / 1. b razred / hotel B kategorije ◊ gled. abonma reda B; med. vitamin B in B vitamin; muz. ton b za polton znižani ton h; B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani ♪
  3.      babaríja  -e ž (ȋ) nav. mn., ekspr., redko neumno, prazno govorjenje: ne brigajo me vaše babarije ♪
  4.      bábež  -a m (ȃ) redko babjak: ta možak je velik babež ♪
  5.      babičevánje  -a s (ȃ) redko opravljanje babiškega poklica; babištvo: ukvarjala se je z babičevanjem ♪
  6.      bábička  -e ž (á) ljubk., redko stara mati, babica: otroci, babička gre ♪
  7.      bábilon  -a m (ȃ) ekspr. velik nered, zmešnjava: pri njih je pravi babilon; kakšen babilon pa imate / na ladji je bil cel babilon jezikov govorilo se je dosti različnih jezikov ♪
  8.      bábišče  -a s (á) redko babše: Dacarka je suho, jezikavo babišče (I. Cankar) ♪
  9.      bábištvo  -a s (ā) nauk o pomoči pri porodu: napredek na področju babištva // opravljanje babiškega poklica: preživljala se je z babištvom / izučila se je babištva ♪
  10.      bábiti se  -im se nedov. (á ȃ) slabš., redko družiti se z ženskami ♪
  11.      bábka  -e ž (ā) redko zgornji del klepalnika; babica ♪
  12.      babljáti  -ám nedov. (á ȃ) redko bebljati: otrok bablja ♪
  13.      babúza  -e ž (ū) zastar. babura: Še ne zmeni se babuza, ko pred njo obstojim in jo začnem z očmi meriti (S. Jenko) ♪
  14.      bacáč  -a m (á) žarg., voj. minomet: Pred hišo so postavili težki bacač (V. Ocvirk) ♪
  15.      bácek  -cka m (ȃ) 1. ljubk. mlad ovčji samec, jagnje: bacek meketa pred ograjo 2. ekspr. pohleven, ubogljiv človek: zakaj pa ste taki backi? ♪
  16.      bácka  -e ž (ȃ) 1. ljubk. mlada ovčja samica, jagnje: najrajši je imel najmlajšo backo 2. nar. ovca sploh: čreda back ♪
  17.      backovína  -e ž (í) redko jagnjetina: pečena backovina ♪
  18.      bádnjak  -a m (ȃ) nar. belokranjsko dan pred božičem: na badnjak je bilo ♦ etn. panj, debelo poleno, ki na božični večer gori v peči ♪
  19.      bádnji  -a -e prid. (ȃ) nar. belokranjsko nanašajoč se na dan pred božičem: badnji večer ♪
  20.      bagatéla  -e ž (ẹ̑) ekspr. kar je malo vredno, malenkost: za tako bagatelo se ni vredno prepirati; eh, bagatela! ♦ muz. krajša, manj zahtevna skladba, navadno za klavir // zelo nizka cena: dobiti, kupiti, prodati za bagatelo ♪
  21.      bagatelizírati  -am nedov. (ȋ) omalovaževati, podcenjevati: igralec je vlogo bagateliziral; njegov predlog so bagatelizirali ♪
  22.      bagáža  -e ž (ȃ) 1. zastar. prtljaga, oprema: naložiti bagažo na voz 2. redko svojat, drhal: bagaža ste, vsi skupaj! ♪
  23.      bágdad  -a m (ȃ) tekst. redko tkana, vzorčasta tkanina za zavese ♪
  24.      baharítnež  -a m (ȋ) ekspr., redko bahač: težko prenašam tega baharitneža ♪
  25.      báhati se  -am se in baháti se -ám se nedov. (á; á ȃ) čez mero se hvaliti: ta človek se rad baha; baha se, da ima vsega dovolj; bahati se z zmagami / baha se s svojimi predniki // postavljati se, ponašati se: kupila si je klobuk, da bi se bahala pred drugimi; zastar. na gostiji so bahali z vinom ∙ bahati se s pavjim perjem s čim tujim ♪

   1.434 1.459 1.484 1.509 1.534 1.559 1.584 1.609 1.634 1.659  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA