Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Red (15.184-15.208)
- razčíščati -am nedov. (í) redko razčiščevati: z razgovori so razčiščali nekatere probleme ♪
- razčlémben -bna -o in razčlémben -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razčlembo: razčlembni postopek / občudoval je njegove razčlembne sposobnosti ♦ gled. razčlembna vaja vaja, pri kateri dramaturg in režiser predstavita dramsko delo in razložita zamisel uprizoritve ♪
- razčléniti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. razdeliti celoto na zaključene dele, enote: razčleniti parcelo; razčleniti prostor s premičnimi stenami / hribi razčlenijo pokrajino v tri dele // narediti kaj členovito: delovanje morja je razčlenilo jadransko obalo; doline, gorovja in reke razčlenijo relief dežele 2. ugotoviti sestavne dele česa: nekateri elementi umetnine se ne dajo razčleniti; razčleniti roman; razčleniti do najmanjših podrobnosti; kritično razčleniti ● v govoru je razčlenil njegovo revolucionarno delovanje prikazal, predstavil; publ. hitro so morali razčleniti nastali položaj presoditi, oceniti ◊ arhit. z lizenami razčleniti fasado; lingv. razčleniti stavek; šol. razčleniti učni načrt razčlénjen -a -o: dobro razčlenjen problem; naša obala je zelo razčlenjena ♦ alp. plezati po dobro razčlenjenem kaminu ♪
- razčlovečeváti -újem nedov. (á ȗ) odvzemati, odstranjevati človeške vrednote, dostojanstvo: vojne človeštvo razčlovečujejo razčlovečujóč -a -e: razčlovečujoče posledice potrošniške miselnosti ♪
- razčlovéčiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) odvzeti, odstraniti človeške vrednote, dostojanstvo: potrošniška miselnost človeka razčloveči / razčlovečiti odnose med ljudmi / delo ob tekočem traku lahko človeka razčloveči razčlovéčen -a -o: razčlovečen človek; razčlovečena družba ♪
- razdájati -am nedov. (ȃ) dajati po delih: razdajati svoje bogastvo; razdajala je, dokler je bilo kaj v kašči; preveč razdaja, da bi kaj imela / ekspr. svoje znanje je nesebično razdajal // podarjati: svojih slik ni prodajal, ampak razdajal prijateljem razdájati se s požrtvovalnim, nesebičnim delom porabljati svoje sposobnosti za druge: mati se razdaja družini; vse življenje se je samo razdajala / pesnik se razdaja ● knjiž. v ljubezni sta se razdajala se drug drugemu predajala razdajajóč -a -e: razdajajoča se ženska ♪
- razdálja -e ž (ȃ) dolžina najkrajše črte med dvema predmetoma ali točkama: razdalja se veča; izmeriti razdaljo; kilometrska, majhna, velika razdalja; krajevna razdalja; prenos energije na večje razdalje; razdalja do sto metrov; razdalja od vrat do postelje; razdalja med kolesoma; kažipot z označbo razdalj / strelna, vidna razdalja / prehoditi razdaljo v eni uri / stati v primerni, ekspr. spoštljivi razdalji; streljati (i)z razdalje petnajstih metrov; približati se na razdaljo desetih korakov / avtobus ima v razdalji dveh kilometrov dve postaji na relaciji // časovna dolžina, ki loči dva dogodka: razdalja nam pomaga, da odločitve pravičneje ocenimo / časovna razdalja / iz razdalje so vsi dogodki drugačni ● ekspr. v sodobnem času se razdalje manjšajo z novimi prevoznimi, obveščevalnimi sredstvi se svet lažje, hitreje spoznava; zna varovati razdaljo do
podrejenih ni z njimi preveč prijazen, domač; pog. držati ljudi v razdalji ne biti z njimi preveč prijazen, domač; knjiž. med tema filozofskima sistemoma je nepremostljiva razdalja sta si zelo različna, nasprotna; knjiž. med očetom in sinom je velika razdalja ni čustvene povezanosti, duhovne sorodnosti ◊ avt. varnostna razdalja; zavorna razdalja ki jo prevozi vozilo od začetka zaviranja do takrat, ko se ustavi; fiz. goriščna razdalja; fot. predmetna razdalja; teh. medosna razdalja ♪
- razdáti -dám dov., 2. mn. razdáste in razdáte; razdál (á) dati po delih: denar je razdal revežem; vse je razdala; postopoma razdati / ekspr. vse svoje moči je razdal // podariti: nekaj vina smo prodali, nekaj pa razdali razdáti se s požrtvovalnim, nesebičnim delom porabiti svoje sposobnosti za druge: razdati se družini, za otroke; v svojem kratkem življenju se je razdal / ekspr. razdati se za plemenite cilje ● knjiž. dekle se mu je popolnoma razdalo predalo; ekspr. kar zasluži, razda za hrano porabi razdán -a -o: razdan denar; bogastvo je bilo hitro razdano ♪
- razdejánje -a s (ȃ) 1. glagolnik od razdejati: razdejanje gradu / razdejanje duševnosti 2. kar je posledica nasilnega poškodovanja: povzročiti razdejanje; vojno razdejanje / ekspr. razdejanje na mizi, v sobi nered ♪
- razdejáti -déjem dov., tudi razdém; 2. mn. razdéjete tudi razdéste, 3. mn. tudi razdejó; razdéj in razdèj; razdejál (á ẹ̑) navadno kot nedoločnik in deležnik na -l nasilno zelo poškodovati: neznanci so razdejali spomenik; potres je razdejal mesto / deželo je razdejala vojna // ekspr. spraviti v nered; razmetati: otroci vse razdenejo ● knjiž. bolezen in trpljenje sta ji razdejala obraz povzročila, da je zguban, upadel; nar. razdejati slamoreznico razstaviti, razdreti; nar. razdejati zaklano žival razkosati; knjiž. ne more ga pozabiti, čeprav ji je razdejal življenje uničil razdeján -a -o: razdejan grad; razdejana cesta; po hiši je bilo vse razdejano; duševno razdejan človek; prim. razdeti ♪
- razdél -a m (ẹ̑) knjiž. prostorsko ločen, omejen del česa; predelek: v posebnem razdelu denarnice hrani račune / redko zapisati podatek v določen razdel rubriko ● zastar. njegovo premoženje bo šlo na razdel se bo razdelilo ♪
- razdélek -lka m (ẹ̑) 1. navadno grafično ločen, vsebinsko zaključen del v okviru kake celote: ta razdelek vsebuje opombe in kazalo; knjiga ima več razdelkov; nekatere pesmi bi lahko uvrstili v samostojen razdelek / zastar. drugi razdelek romana mi je bil res všeč drugo poglavje 2. navadno s črtami omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; rubrika: razdeliti list na razdelke; vpisati podatek v ustrezni razdelek // knjiž. stalni oddelek, stran s specializirano vsebino v časopisu, reviji: urednik jezikovnega razdelka 3. teh. razdalja med zaporednima črticama na merski pripravi: živo srebro se je dvignilo za dva razdelka // črtice, navadno tudi številke na merski pripravi; graduacija: razdelki so že slabo vidni ● zastar. umetnikovo življenje se deli na več razdelkov obdobij ◊ strojn. razdalja med ponavljajočimi
se oblikami ali elementi na delih stroja; delitev ♪
- razdelílnica -e ž (ȋ) prostor za razdeljevanje: urediti razdelilnico hrane ♦ elektr. razdelilna postaja; rad. prostor za zbiranje signalov in njihovo posredovanje oddajnikom ♪
- razdelílnik -a m (ȋ) 1. seznam, ki določa, kako se kaj razdeli: narediti razdelilnik; razdelilnik živil 2. teh. priprava, ki omogoča pretok plina, vode v več smeri: vdelati razdelilnik; razdelilnik v obliki črke T 3. avt. priprava, ki omogoča dovajanje vžigalne napetosti posameznim svečkam bencinskega motorja: pregledati razdelilnik ♪
- razdelíti -ím dov., razdélil (ȋ í) 1. iz celote narediti dele a) glede na prostor, površino: razdeliti zemljišče; s pregradami so razdelili hlev; z rezanjem razdeliti hlebec na štiri dele b) glede na enoto, skupino: razdeliti deželo na upravne enote; razdeliti po starosti / učitelj je razdelil učence v tri skupine glede na učni uspeh; razdeliti pesmi po vsebini / razdeliti blago po kakovosti // narediti, da kaj ni več enotno, strnjeno: okupator je razdelil slovensko deželo; množica se je ob zdravnikovem prihodu razdelila / novica jih je razdelila v dva tabora 2. narediti, da je kaj na celotni površini, v celotnem prostoru: rože je razdelila po vsej gredi; enakomerno razdeliti 3. od večje količine dati po delih: mati jim je razdelila kruh in sadje; zemljo je razdelil med sinove / razdeliti darove,
miloščino / razdelili so karte in začeli igrati ● učitelj je razdelil učencem spričevala dal, izročil; režiser je že razdelil glavne vloge izbral igralce glavnih vlog razdeljèn -êna -o: na več delov razdeljeno zemljišče ♦ bot. dlanasto razdeljeni list ♪
- razdeljeválnica -e ž (ȃ) prostor za razdeljevanje: urediti razdeljevalnico mleka ♪
- razdéti -dénem dov., razdêni razdeníte (ẹ́) 1. redko razložiti: razdela je kupljeno blago po mizi 2. star. razdejati, porušiti: sovražnik je razdel mesto ● nar. otrok je razdel uro razstavil, razdrl; star. neurejeno življenje razdene živce uniči razdét -a -o: razdet stroj ♪
- razdévati -am stil. -ljem nedov. (ẹ́) 1. redko razlagati: takoj je začela razdevati stvari po mizi 2. star. rušiti: uporniki so razdevali gradove in mesta ● star. bolezen mu razdeva telo uničuje; nar. mesar razdeva zaklanega prašiča razkosava; nar. razdevati stroj razstavljati, razdirati ♪
- razdírati -am nedov. (ȋ ȋ) 1. dajati kaj na sestavne dele: razdirati puško, stroj / razdirati na sestavne dele 2. s silo delati, da kaj razpade na dele, kose: ne razdirajte ptičjih gnezd; reka razdira jezove, mostove podira, ruši / nalivi razdirajo ceste uničujejo; medved rad razdira mravljišča; pren. razdirati temelje družbenega reda // odstranjevati z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: delavci razdirajo leseno konstrukcijo / razdirati šotore podirati 3. pog. parati: razdirati staro krilo / razdirati pulover 4. ekspr. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati: ne razdiraj najinega prijateljstva; s svojim vmešavanjem razdira zakone / razdirati upanje 5. ekspr. jemati pomen, veljavo, vrednost: razdirati ideale / razdirati oblast // razveljavljati: razdirati sklenjene pogodbe 6. ekspr. govoriti, pripovedovati:
zakaj razdirate neumnosti; danes pa prazne razdiraš; razdirati šale ∙ pog., ekspr. razdirati jih pripovedovati šale, zganjati burke razdirajóč -a -e: razdirajoča moč narave ♪
- razdišáviti -im dov. (ā ȃ) narediti, da kaj ni več dišeče: razdišaviti preveč odišavljeno obleko ♪
- razdóbje -a s (ọ̑) navadno s prilastkom 1. omejeno trajanje a) v katerem se kaj dogaja, zgodi: za poletje so značilna daljša sušna razdobja / zimsko razdobje b) v življenju, bivanju: razdobje rasti, staranja / to je bilo najplodnejše razdobje njenega ustvarjanja 2. omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: razdobje povojne obnove dežele; prehodno razdobje med kapitalizmom in socializmom 3. omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja; čas: njegovo stanje se je v tem kratkem razdobju zelo izboljšalo / v razdobju dveh let bo hiša vseljiva v dveh letih ♪
- razdolžíti -ím [u̯ž] dov., razdólži; razdólžil (ȋ í) narediti, povzročiti, da kdo nima več dolga: razdolžiti kmete / ob ugodnih cenah poljskih pridelkov so se kmetije hitro razdolžile ♪
- razdrábljati -am nedov. (á) redko drobiti: razdrabljati snov / z nepremišljeno zazidavo razdrabljati prostor ♪
- razdráhati -am dov. (ā) zastar. razvozlati, razvezati: razdrahati vrv / vozla ni mogel razdrahati razdráhan -a -o 1. deležnik od razdrahati: razdrahan pas 2. knjiž. ponošen, obrabljen, raztrgan: berač v razdrahani obleki ∙ knjiž. stala je pred njim razdrahana in objokana neskrbno oblečena, neurejena ♪
- razdražíti in razdrážiti -im, in razdrážiti -im dov. (ȋ á; á ā) 1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: alkohol je rano še bolj razdražil; oko se mu je zasolzilo, ker ga je razdražila premočna svetloba; hrup ji je razdražil živce / spolno razdražiti // razvneti, podžgati: njegovo pripovedovanje jim je razdražilo domišljijo 2. spraviti v razburjenost, jezo: neprimerne pripombe so ga razdražile; pazi, da ga ne razdražiš; z lažjo jih je zelo razdražila / razdražiti psa, sršene 3. redko nahujskati, naščuvati: razdražili so jo proti staršem razdražíti se in razdrážiti se, in razdrážiti se začutiti, izraziti veliko vznemirjenost: za vsako malenkost se razdraži razdrážen -a -o: biti, postati razdražen; razdražen je odšel; razdražena žival; prisl.: razdraženo odgovoriti ♪
15.059 15.084 15.109 15.134 15.159 15.184 15.209 15.234 15.259 15.284