Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (13.709-13.733)


  1.      prekrížati  -am dov. (ȋ) 1. položiti kaj navzkriž: prekrižati roke na prsih; prekrižati noge visoko, v kolenih; prekrižati žice / ekspr. divje sta prekrižala meča spopadla se z mečema 2. nav. ekspr. narediti, da je kaj speljano, vodi, navadno pravokotno čez kaj drugega: dolino so prekrižali s cestami 3. navadno z dajalnikom priti, pojaviti se kje, navadno pravokotno na drugo smer gibanja, premikanja: velika ladja jim je prekrižala pot / redko prekrižala sta nekaj cest prečkala // ekspr. preprečiti, onemogočiti: ta človek mu je prekrižal vse načrte; slabo vreme jim je prekrižalo račune o izletu 4. nar. pokrižati: prekrižala ga je z blagoslovljeno vodo; pred jedjo se je prekrižal / od začudenja se je prekrižal ● ekspr. (črna) mačka mi je prekrižala pot po ljudskem verovanju danes bom imel nesrečo; danes bom doživel kaj slabega; ekspr. pazi, da mi še kdaj ne prekrižaš poti da se še kdaj ne srečava, prideva skupaj prekrížan -a -o: načrt je bil s tem prekrižan; prekrižane niti, žice; sedeti s prekrižanimi nogami, rokami; okna, prekrižana z železjem okna z železnimi križi ∙ ekspr. on ne bo čakal s prekrižanimi rokami bo kaj ukrenil ♪
  2.      prekrižávati  -am nedov. (ȃ) prekriževati: dekleta so prekrižavala roke pod predpasnikom ♪
  3.      prekriževáti  -újem nedov. (á ȗ) večkrat prekrižati: prekriževati roke na prsih / otrok prekrižuje smučke spredaj in zadaj / želve so mu prekriževale pot ♪
  4.      prekrojíti  -ím dov., prekrójil (ȋ í) 1. na novo ukrojiti: plašč je dala prekrojiti; prekrojiti staro obleko // v zvezi z v narediti iz določenega oblačila drugo oblačilo: prekrojiti krilo v telovnik 2. ekspr. spremeniti, predrugačiti: avtor članka je dejstva po svoje prekrojil / to je prekrojilo njeno usodo prekrojèn -êna -o: suknja je obrnjena in prekrojena ♪
  5.      prekròv  -ôva m (ȍ ó) knjiž. kar se rabi za prekrivanje, zavarovanje: pokriti toplo gredo še z dodatnimi prekrovi; prekrov iz listja, smrečja; prekrov za solato ♪
  6.      prekrstíti  in prekŕstiti -im dov., prekŕščen (ȋ ŕ) 1. v krščanskem okolju narediti, da postane pripadnik ene krščanske vere pripadnik druge krščanske vere: prvorojenega sina je dal prekrstiti 2. ekspr. preimenovati: ljudje so ga prekrstili v Hudournika; prekrstil se je iz Franca v Branka ♪
  7.      prekŕšek  -ška m (ȓ) kar je narejeno drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela: napraviti, ekspr. zagrešiti prekršek / prekršek so strogo kaznovali / carinski, gospodarski prekršek; disciplinski, prometni prekršek; prekršek zoper javni red in mir; sodnik za prekrške ∙ žarg., šport. sodnik je piskal prekršek s piščalko dal znak, da je bil storjen prekršek ♦ ekon. devizni prekršek; jur. prekršek s predpisom pristojnega organa določena kršitev javnega reda, za katero je predpisana kazen ali druga sankcija; šport. prekršek ravnanje pri igrah z žogo in hokeju, ki ni v skladu s pravili športne igre; prekršek nad vratarjem ♪
  8.      prekršítelj  -a m (ȋ) knjiž. kršilec: prekršitelj predpisov ♪
  9.      prekršítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prekršiti: prekršitev pogodbe; prekršitev predpisov, zakona ♪
  10.      prekŕšiti  -im, in prekršíti in prekŕšiti -im dov. (ŕ; ȋ ŕ) narediti drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela: prekršiti pogodbo, sporazum; prekršiti predpis, zakon / s tem je prekršila obljubo prelomila ♪
  11.      prekrvavíti  -ím dov., prekrvávil (ȋ í) narediti, da doteka razmeroma dosti krvi v žile: z gibanjem dobro prekrvaviti prste; organ se prekrvavi prekrvavíti se prepojiti se s krvjo: obveza se prekrvavi prekrvavljèn -êna -o: prekrvavljen povoj; po masaži je koža bolje prekrvavljena ♪
  12.      prekrvíti  -ím dov., prekŕvil (ȋ í) narediti, da doteka razmeroma dosti krvi v žile: z masažo prekrviti lasišče; pri hoji se mišice prekrvijo prekrvljèn -êna -o in prekŕvljen -a -o: slabo prekrvljen organ; sluznica v sapniku je bila močno prekrvljena in vneta ♪
  13.      prekucíja  -e ž (ȋ) ekspr. prevrat: narediti prekucijo; politične, socialne prekucije / modna, slovstvena prekucija ♪
  14.      prekúcniti  -em dov. (ú ȗ) ekspr. prevrniti: prekucniti stol; čoln se je prekucnil / močen sunek ga je prekucnil v morje; prekucnil se je v sneg // na hitro spremeniti, predrugačiti: prekucniti družbeni red; mislil je, da bo prekucnil ves svet prekúcnjen -a -o: prekucnjene sani ♪
  15.      prekúhati  -am dov. (ú ȗ) 1. s kuhanjem očistiti, razkužiti: prekuhati perilo, pribor / prekuhati vodo ♦ gastr. prekuhati sadje, zelenjavo 2. s kuhanjem predelati: prekuhati sadje v žganje 3. narediti, da je kaj popolnoma kuhano: dobro prekuhati stročnice 4. ponovno skuhati: kupljeno, napol kuhano hrano je treba prekuhati prekúhati se preveč se skuhati: jed se je prekuhala ∙ ekspr. bilo je vroče, da smo se čisto prekuhali zelo spotili prekúhan -a -o: prekuhan krompir; prekuhana voda ♪
  16.      prekuhávati  -am nedov. (ȃ) 1. s kuhanjem čistiti, razkuževati: prekuhavati perilo / prekuhavati vodo 2. s kuhanjem predelovati: prekuhavati sadje v žganje ♪
  17.      prekupčeváti  -újem nedov. (á ȗ) kupovati in vzporedno prodajati: veliko prekupčuje; prekupčevati z lesom, nepremičninami; pren. prekupčevati s prepričanjem ljudi ♪
  18.      prekvalificírati  -am dov. (ȋ) usposobiti za drugo delo: ko so rudnik izčrpali, so morali rudarje prekvalificirati; po nesreči se je prekvalificiral / prekvalificirati se v optika, za optika // knjiž. drugače označiti, prevrednotiti: z novo družbeno resničnostjo se je prekvalificiralo tudi kulturno poslanstvo / pisatelj je tragiko nehote prekvalificiral v komičnost spremenil ◊ jur. prekvalificirati kaznivo dejanje glede na dobljene dokaze uvrstiti ga pod drug zakonski predpis ♪
  19.      prekvásiti  -im tudi prekvasíti -ím dov., prekvásil (ā ȃ; ȋ í) 1. dati, dodati kvas: prekvasiti testo / kruh ni dober, gospodinja je testo prekvasila dodala preveč kvasa 2. knjiž. preoblikovati, predelati: novo gibanje v plesni umetnosti je prekvasilo klasični balet / umetnik je motiv po svoje prekvasil / upal je, da bo prekvasil svet s svojimi idejami 3. knjiž. napolniti, prepojiti: prekvasiti mladino z revolucionarnimi idejami / slovenstvo tedaj še ni prekvasilo vseh plasti ◊ gastr. prekvasiti divjačino povzročiti, da postane v kvaši mehkejša in dobi določen okus prekvášen -a -o tudi prekvašèn -êna -o: z novimi idejami prekvašeno gibanje ♪
  20.      prekvášati  -am nedov. (á) knjiž. 1. preurejati, spreminjati: poskušal je prekvašati človeško družbo 2. napolnjevati, prepajati: prekvašati kulturo z naprednimi idejami ♪
  21.      preláhek  tudi prelahák -hka -o tudi -ó prid. (á ȃ á) preveč lahek: predmet je bil prelahek, da bi se potopil; piščanci so bili še prelahki za prodajo / dali so mu prelahko delo; vprašanja so bila zanj prelahka / za tak zločin je bila kazen še prelahka / te cigarete so nekoliko prelahke zame; vino ne sme biti prelahko / imel je prelahko življenje, da bi mogel razumeti druge / ekspr. prelahka je zanj preveč lahkomiselna, preveč neresna / ekspr. črtica je prelahka za objavo umetniško premalo zahtevna prelahkó prisl.: prelahko je dosegel svoj namen; prelahko jemati vprašanje varstva narave ♪
  22.      prélec  -lca m (ẹ̑) nav. mn., zool. nočni metulji, katerih ličinke se zapredejo in v zapredku zabubijo, Bombycidae: ličinke prelcev / borov prelec katerega ličinka jé iglice in brste bora, Dendrolimus pini; murvov prelec; pinijev sprevodni prelec; smrekov prelec katerega ličinka jé iglice smreke, Lymantria monacha; svilni prelec ♪
  23.      preléči  -léžem dov., prelézi prelézite; prelègel prelêgla; nam. preléč in prelèč (ẹ́ ẹ̑) redko 1. s smiselnim osebkom v dajalniku odleči: ko ji je preleglo, je vstala; bolniku je po treh dneh preleglo 2. nav. 3. os. ponehati, popustiti: bolečine so mu prelegle ◊ čeb. družina je prelegla matico je zamenjala matico brez rojenja preléči se spremeniti lego: preleči se na hrbet // leči drugam, na drugo mesto: preleči se na drugo posteljo ♪
  24.      prelégati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) redko, s smiselnim osebkom v dajalniku odlegati: videti je bilo, da bolniku prelega prelégati se spreminjati lego: vso noč se je prelegal s hrbta na bok // legati drugam, na drugo mesto: prelegati se na druge postelje ♪
  25.      preléhati  -am dov. (ẹ̑) star. prekopati, prelopatiti: prelehati gredo ♪

   13.584 13.609 13.634 13.659 13.684 13.709 13.734 13.759 13.784 13.809  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA