Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (1.351-1.375)


  1.      anestezírati  -am dov. in nedov. (ȋ) med. narediti, dati anestezijo; omamiti, omrtvičiti: anestezirati ranjenca anestezíran -a -o anesteziran bolnik; anesteziran ud ♪
  2.      angažírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. nastaviti, zaposliti, zlasti na umetniškem področju: angažirati umetnika v gledališču 2. pritegniti, uporabiti za določen namen: angažirali so vse sile, da bi ublažili položaj ♦ ekon. angažirati kredit // publ. povzročiti popolno zaposlenost s kako stvarjo: brigado je angažiral nemški napad angažírati se 1. vključiti se v delo: angažirati se pri delu, v vojaški akciji, v organizaciji, v življenju 2. zavzeti se, zavzemati se: zelo se angažirati za zadružništvo 3. zastar. obvezati se za kaj, zagotoviti si: angažirati se za prvi valček angažíran -a -o: angažiran v operi; družbeno angažirana literatura ♪
  3.      angléški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Angleže ali Anglijo: angleški jezik; angleška literatura / angleški film; angleški utežni sistem; pokrajino je zasedla angleško-ameriška armada / angleški valček počasen ples v tričetrtinskem taktu; v nekaterih podjetjih so uvedli angleško soboto dela prosto soboto; angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; angleško stranišče stranišče na izplakovanje s tekočo vodo ◊ adm. angleška oblika poslovnih pisem oblika, pri kateri je vsaka vrstica enako oddaljena od levega roba; fiz. angleški palec ali angleška cola dolžinska mera, 2,54 cm; gastr. angleški zajtrk zajtrk z mesno ali jajčno jedjo in toplo pijačo; les. angleški predal predal z nižjo sprednjo stranico; med. angleška bolezen rahitis; muz. angleški rog altovska oboa; vet. angleški konj križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem katerekoli pasme; vrtn. angleški park park, urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine angléško prisl.: govoriti (po) angleško; angleško rdeča barva rjavo rdeča ♪
  4.      animácija  -e ž (á) film., gled. navidezno oživljanje lutk, predmetov ali risanih figur s premikanjem, gibanjem le-teh: od konstrukcije lutke je odvisna dobra animacija; tehnika animacije / avtor risanke je dobil nagrado za režijo in animacijo; pren. to je značilno tako za izbor kot za animacijo snovi ♪
  5.      animírati  -am dov. in nedov. (ȋ) navdušiti, spodbuditi, razgibati: ta igralec zna animirati občinstvo; animiral jih je za petdnevni izlet po Jugoslaviji ♦ gled. animirati lutko premikati jo in s tem ustvariti videz, da je živa animíran -a -o: pri predstavi so bile lutke slabo animirane; animirani film risani ali lutkovni ♪
  6.      anketíranec  -nca m (ȋ) kdor je anketiran: anketiranec je izpolnil anketni list; v anketi je petdeset odstotkov anketirancev predlagalo spremembo ♪
  7.      anonímen  -mna -o prid. (ȋ) 1. ki ni naveden z imenom, brezimen: anonimni pošiljatelj pisma / anonimni ljudski pesnik; ostal je anonimen // pri katerem avtor ni naveden: anonimni članek; anonimna ovadba; dobiti anonimno pismo / anketa je bila anonimna / anonimna ljudska arhitektura 2. redko ki nima (slavnega) imena: iz anonimnega igralca amaterja se je razvil v zrelega umetnika anonímno prisl.: anonimno priobčiti članek ♪
  8.      anonímnež  -a m (ȋ) ekspr. anonimen človek: uredništvo ne bo odgovarjalo anonimnežem ♪
  9.      anonímnik  -a m (ȋ) redko anonimen človek ♪
  10.      ansámbel  -bla m (á) 1. skupina ljudi, ki izvaja umetniška dela: nastopili bodo baletni ansambli in solisti; instrumentalni, operni, zabavnoglasbeni ansambel; amaterski ansambli; ansambel ljubljanske Drame; zaradi bolezni v ansamblu predstava odpade 2. knjiž. predmeti ali stavbe v prostoru, ki sestavljajo smiselno celoto: v nekaterih ansamblih je arhitekturna kompozicija blizu glasbeni kompoziciji ♪
  11.      antagoníja  -e ž (ȋ) redko antagonizem: antagonija med starimi in mladimi ♪
  12.      antagonístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na antagonizem: antagonistični elementi v mednarodnih odnosih; dva antagonistična estetska nazora; antagonistični razredi v družbi; antagonistična sila ♦ anat. antagonistične mišice mišice, ki na istem organu opravljajo nasprotno funkcijo ♪
  13.      antagonízem  -zma m (ȋ) nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi: generacijski, nacionalni, razredni antagonizem; antagonizmi v medsebojnih odnosih; antagonizem med socializmom in kapitalizmom ♪
  14.      antánta  -e ž (ȃ) zgod., navadno v zvezi velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno: sile antante; boriti se na strani antante / mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni ♪
  15.      antecédens  -a m (ẹ̑) knjiž. z dejstvom, pojavom vzročno povezan predhoden dogodek: antecedensi prve svetovne vojne ♪
  16.      anténa  -e ž (ẹ̑) naprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnih valov: montirati anteno; oddajna, sprejemna antena; radarska, radijska, televizijska antena; sobna, zunanja antena; pren. antene človeških čutov; umetnost se dotika vseh anten človekove zavesti ◊ biol. antena v čutni organ spremenjena sprednja končina pri členonožcih; tipalnica; rad. okvirna antena ki se rabi zlasti za določanje smeri oddajnika ♪
  17.      antepéndij  -a m (ẹ́) um. poslikana ali izrezljana plošča na sprednji strani oltarne mize: baročni antependij // rel. prt na sprednji strani oltarne mize ♪
  18.      anti...  ali ánti... predpona v sestavljenkah (ȃ) 1. za izražanje a) nasprotovanja, odpora: antiabsolutističen, antialkoholen, antifašist b) nasprotnega delovanja, učinkovanja: antifebrin, antitoksin c) nasprotnega položaja, gibanja v nasprotno smer: anticiklon, antipod, antipasat č) kontrasta, nasprotja: antihistoričen, antilogaritem, antitalent 2. za označevanje predhodnosti v času ali prostoru: antidatirati ♪
  19.      anticipácija  -e ž (á) knjiž. domnevanje vnaprej; predvidevanje, predpostavljanje: njegove misli so genialne anticipacije sodobnih dognanj; anticipacija naprednejše bodočnosti / Prešeren je anticipacija jezikovne zrelosti, ki je bila dosežena šele z moderno ◊ ekon. anticipacija plačevanje ali jemanje vnaprej; anticipacija davkov; muz. anticipacija predčasno pojavljanje tona ali tonov pred akordom, h kateremu spadajo ♪
  20.      anticipírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. vnaprej domnevati; predvideti, predpostaviti: anticipirati potek dogodkov; bralec lahko že anticipira sodbo, ki jo bo publikacija izrekla o avtorju; nekatere analize kar anticipirajo kasnejše ugotovitve ◊ ekon. anticipirati vnaprej plačati ali vzeti; anticipirati davke; rel. anticipirati opraviti del brevirja za naslednji dan anticipíran -a -o: anticipirani stroški ♪
  21.      antidót  -a m (ọ̑) farm. sredstvo, ki preprečuje delovanje strupa: kemični in farmakološki antidoti ♪
  22.      antifríz  -a m (ȋ) sredstvo proti zmrzovanju hladilne vode, zlasti pri avtomobilskih motorjih: naliti antifriz v avtomobilski hladilnik ♪
  23.      antíka  -e ž (ȋ) 1. obdobje stare grške in rimske kulture: pozna antika; ideali antike; navdušenje za antiko 2. predmet starinske vrednosti, starina: zbiralec antik ♪
  24.      ántiklór  -a m (ȃ-ọ̑) kem. sredstvo, ki odstranjuje ostanke klora iz tkanin po beljenju ♪
  25.      ántikoncepcionálen  -lna -o prid. (ȃ-ȃ) med. ki deluje proti spočetju; kontracepcijski: antikoncepcionalno sredstvo ♪

   1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA