Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (12.784-12.808)



  1.      pólpuščáva  -e [p] ž (ọ̑-) geogr. področje, kjer se mešajo značilnosti puščave in stepe: polpuščave srednje Azije
  2.      polstenína  -e [s tudi ls] ž (í) knjiž., redko polst
  3.      pólstoléten  -tna -o [s] prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. star pol stoletja: polstoletni predmeti 2. ki traja pol stoletja: polstoletno obdobje / polstoletna oddaljenost
  4.      pólstolétje  -a [s] s (ọ̑-ẹ̑) doba, ki traja pol stoletja: v zadnjem polstoletju se je marsikaj spremenilo / star. časopis je začel izhajati leta 1928, to je pred polstoletjem pred pol stoletja / zgodovina drugega polstoletja našega štetja
  5.      pólšina  in polšína -e [š] ž (ọ̄; í) 1. redko polšja luknja: polh je prilezel iz polšine 2. polšja past: nastavljati polšine
  6.      polšína  -e [š] ž (í) redko 1. polšja koža: kučma iz polšine 2. polšje meso: pečena polšina
  7.      pólškórenj  -rnja [š] m (ọ̑-ọ̑) nav. mn., obrt. škorenj, ki sega približno do srede meč: obuti polškornje
  8.      polténost  -i [t] ž (ẹ̑) nav. slabš. nagnjenost k erotičnemu, telesnemu uživanju; čutnost: vdajati se poltenosti; poltenost in pohotnost / njegovim pesmim so očitali poltenost / čutila je, da je njegova ljubezen predvsem poltenost telesni, spolni užitek
  9.      póltêžek  -žka -o [t] prid. (ọ̑-é) 1. srednje težek: poltežki kamioni 2. šport., v zvezi poltežka kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 75 in 90 kg: nastopiti v poltežki kategoriji; boksarski prvak v poltežki kategoriji
  10.      póltŕd  -a -o [t] prid. (ọ̑- ọ̑-ŕ) srednje trd: poltrda snov ♦ agr. poltrdi sir zorjen sir z manjšim odstotkom vode v brezmastni snovi kot mehki in z večjim odstotkom kot trdi sir
  11.      poluterániti  -im dov.) narediti kaj protestantsko, evangeličansko: poluteraniti prebivalce; poluteranilo se je zlasti plemstvo
  12.      pólvečéren  -rna -o [v] prid. (ọ̑-ẹ́) v zvezi polvečerna obleka boljša, navadno srednje dolga, ženska obleka za popoldanske ali večerne družabne prireditve: prišla je v polvečerni obleki
  13.      pólvisòk  -ôka -o [v] prid. (ọ̑- ọ̑-ó) srednje visok: polvisok plot / polvisok cilinder; polvisoki čevlji
  14.      pólza  -e [z] ž (ọ́) knjiž., redko plitva vdolbina v strmem pobočju, navadno za spravljanje lesa v dolino; drča: spustiti hlod po polzi ◊ agr. drog na sprednjem delu voza, po katerem pri zavijanju drsi, se premika sora
  15.      pólževski  -a -o [ž] prid. (ọ́) redko polžji, polžev: polževska farma / polževska počasnost pólževsko prisl.: hoditi polževsko počasi
  16.      pólžji  -a -e [ž] prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na polže: polžja hišica / polžja sled 2. ekspr. ki ima majhno hitrost; počasen: polžja vožnja; polžje premikanje avtomobilov v koloni / voziti s polžjo hitrostjo zelo počasiekspr., redko ne umikajte se v svoje polžje hišice v svoje ozke, zasebne kroge; knjiž. polžje življenje nerazgibano, brezciljno; prisl.: vrsta se premika po polžje; zadevo rešujejo po polžje; po polžje zviti ostružki
  17.      pomadžáriti  -im dov.) narediti kaj madžarsko: pomadžariti obmejne vasi; plemstvo se je pomadžarilo
  18.      pomáhati  -am, in pomáhati tudi pomaháti -am dov. (á; á á á) 1. narediti (neurejene) gibe, navadno z roko: včasih kar tako pomaha / pes je pomahal z repom // narediti gibe z roko za izrazitev česa, navadno pozdrava: pomahala je otrokom, ki so se lovili pred hišo; pomahati z robčkom, roko (v pozdrav, slovo) / pomahal mu je, naj ustavi 2. ekspr. pojesti: pomahal je vse dateljne
  19.      pomáhniti  -em, in pomahníti in pomáhniti -em dov.; á ) narediti gib, navadno z roko: pomahnil je in šel // narediti gib z roko za izrazitev česa, navadno pozdrava: pomahniti v pozdrav, slovo / pomahne jim, naj ostanejo
  20.      pomajáti  -májem tudi pomájati -em tudi -am dov., pomájaj pomájajte tudi pomajájte; pomajál tudi pomájal (á á; á) povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega premakne sem in tja: veter je pomajal cvetoče veje / presenečeno je pomajal z glavo / ekspr. pomajala je z rameni zmignila, skomignila; z vso silo se je zaletel v stolp, da se je ta kar pomajal zamajal
  21.      pomálem  in po málem prisl. (ā) 1. izraža ponavljanje dejanja v majhnih količinah, stopnjah: hrane mu daje pomalem; pomalem dežuje že ves teden; zmeraj se pomalem jezi; pomalem nalagati na ogenj / ves čas me pomalem zebe // malo, nekoliko: pomalem mu je podoben; steza je pomalem uhojena / v mladosti sem bil tudi jaz pomalem tak 2. počasi: pritisk pomalem popušča; pomalem se te začenjam bati; pomalem se je nebo zmračilo ● ekspr. pohištvo je pomalem vredno milijon dinarjev najmanj milijon dinarjev; star. kako vam gre? Hvala, bo že pomalem bo že (kako), še kar málo pomálem in málo po málem ekspr.: malo pomalem srka kavo; malo pomalem je začelo deževati / malo pomalem se je le dal omečiti; prim. mali
  22.      pomálo  in po málo prisl. (á) redko pomalem: pomalo nalagati na ogenj / to je bila drznost, kakršna pomalo tiči v vsakem mladem človeku malo, nekoliko / pomalo je le izvedel vse počasi málo pomálo in málo po málo malo pomalem: malo po malo je naletaval sneg
  23.      pomanjkljív  -a -o prid. ( í) 1. ki nima vseh sestavnih delov celote, enote: pomanjkljiv naslov; predložili so pomanjkljive podatke; pomanjkljiva oprema 2. ki ni v skladu z zahtevanimi lastnostmi, zahtevano kakovostjo: pomanjkljivo delo, popravilo / pomanjkljiva znanstvena metoda / pomanjkljiva izobrazba; pomanjkljivo znanje / pomanjkljiva prehrana 3. ki ne obstaja v zadostni, zadovoljivi meri: pomanjkljivi dokazi; pomanjkljive informacije; pomanjkljiva navodila ● ekspr. prišla je v pomanjkljivi obleki neprimerno, nedostojno oblečena pomanjkljívo prisl.: pomanjkljivo govoriti tuje jezike; pomanjkljivo oblečena ženska; pomanjkljivo opremljeno stanovanje
  24.      pománjšanka  -e ž () knjiž., redko manjšalnica, pomanjševalnica: hribček, pesmica in druge pomanjšanke
  25.      pománjšati  -am dov. () 1. narediti, povzročiti, da je kaj videti manjše: razpršilna leča predmet pomanjša; hotel se je pomanjšati, zato je sklonil glavo in upognil hrbet // narediti kaj enakega, vendar manjših razsežnosti: pomanjšati načrt hiše; pomanjšati sliko 2. star. zmanjšati: pomanjšati hitrost pománjšan -a -o: pomanjšana fotografija; prikazati objekte v pomanjšanem merilu

   12.659 12.684 12.709 12.734 12.759 12.784 12.809 12.834 12.859 12.884  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA