Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (12.034-12.058)


  1.      pisún  -a m (ȗ) slabš. pisatelj, pisec: pisuni po tujih časopisih so blatili našo ureditev; ne verjemi vsakemu pisunu in čvekaču; buržoazni, predrzni pisuni // slab, nekvaliteten pisatelj, pisec: novelo je napisal neki zakotni pisun ♪
  2.      píškav  -a -o prid. (í) 1. črviv: piškav oreh; piškavo sadje / piškava miza 2. ekspr. ki ima razmeroma majhne razsežnosti; droben: pridelali so piškav krompir; letos so jabolka sicer piškava, so pa okusna // slaboten, bolehen, šibek: bil je precej piškav otrok / ima piškave zobe gnile 3. slabš. malovreden, ničvreden: zakaj se družiš s tem piškavim človekom / pravi, da je ves svet piškav 4. ekspr. majhen, neznaten: pridobil si je bolj piškav ugled; piškavo upanje / njegovo znanje je precej piškavo / ni hotel delati za tako piškavo plačo // nevažen, nepomemben: piškavi razlogi za prepir; tale piškava novica je razburila vse mesto / piškava zmaga ● ekspr. to ni vredno piškavega lešnika, oreha zelo malo, nič; ekspr. v nedeljo je bilo prav piškavo vreme slabo, deževno ♪
  3.      píškavec  -vca m (í) 1. slabš. slaboten, bolehen, šibek človek: tak piškavec ne bo zdržal dolgega pohoda ∙ slabš. zakaj ste povabili tega piškavca malovrednega, ničvrednega človeka 2. redko črviv sadež: pod drevesom so ležali samo še piškavci ♪
  4.      pištólica  -e ž (ọ̑) 1. nav. ekspr. manjšalnica od pištola: kupil si je pištolico in naboje / otroška pištolica 2. žarg., gost. steklenička za žganje, ki drži navadno pol decilitra: pred vsakim pri mizi sta stali že dve prazni pištolici 3. ekspr. kdor se (rad) razburi, razjezi: kako se je razburil, ta pištolica ♪
  5.      pítati  -am nedov. (ȋ) 1. hraniti z dajanjem hrane v usta: pitati bolnika; do drugega leta otroka še pitajo / čebele pitajo ličinke; vrana pita mladiče // ekspr. hraniti, dajati jesti: pitajo nas s samimi ribami; konje kar naprej pitajo s sladkorjem; sedi v fotelju in se pita s čokoladnimi bonboni / zdravnik nas pita s tabletami nam daje velike količine tablet 2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila: pitati gos, govedo; svinje pitati z žirom 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo v veliki meri deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: nehajte nas pitati s pridigami / pitati koga s psovkami / pita nas z lepimi besedami, obljubami / ta časopis pita bralce z lažmi iz določenih namenov objavlja neresnične, izmišljene, zmotne stvari ● ekspr. pitati koga z beračem, izdajalcem zmerjati; ekspr. misliš, da te bomo s pečenimi piškami pitali hranili s samimi izbranimi jedmi ◊ agr. pitati prašiča za mast, meso zaradi pridobivanja masti, mesa; čeb. pitati čebele krmiti pítan -a -o: pitani kopuni, prašiči; prim. pitan ♪
  6.      pitekántrop  in pitekántropus -a m (ȃ) antr. pripadnik izumrlega rodu človečnjakov iz starejšega in srednjega pleistocena: lobanja pitekantropa ♪
  7.      píti  píjem nedov. (í) 1. dajati tekočino v usta in požirati: v roki je držal kozarec in pil; piti čaj, kavo, liker; šli so k studencu pit; hlastno, počasi, v dolgih požirkih piti / bolnik že je in pije; veliko, zmerno piti; pije kot goba, krava, žolna zelo dosti, pogosto / piti iz kozarca, steklenice; piti po slamici, žlički / otrok pije pri materi se hrani z materinim mlekom / zlasti v kmečkem okolju piti likof / v nedoločniku: dal mu je piti pijače, tekočine; ponuditi, prinesti piti / rad bi kaj pil / kot poziv pri pitju (alkoholnih pijač) fantje, pijmo 2. uporabljati, imeti za pijačo: otroci pijejo premalo mleka; najrajši pije vodo / likerja ne pijem; pijem samo belo vino 3. uživati alkoholne pijače a) navadno dalj časa in v veliki količini: vso noč so pili in razgrajali; nekoliko je že pil, zato tako govori; pog., ekspr. še ga bomo pili / šli so pit b) pogosto in v veliki količini: ne kadi in ne pije; pije iz obupa; začel je piti / elipt. boste kozarček? Hvala, ne pijem; ekspr. piti na žive in mrtve zelo 4. vznes., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen čutnega in duševnega ugodja, kot ga določa samostalnik: piti čar pravljic; z vsem srcem je pila mir pokrajine uživala; žejno je pil lepoto polj gledal / pusti, naj pijem ljubezen iz tvojih oči / srce je pilo srečo, veselje // zajemati, dobivati iz česa: lirika je pila novo moč iz narodnih virov / iz tvojih besed pijem pozabo, tolažbo 5. ekspr. delati, povzročati, da se kaj zmanjšuje, izginja: sonce je pilo meglo, roso; južni veter pije sneg po grapah / neprestano delo mu pije moči, zdravje 6. vpijati, vsrkavati: gaza, goba, obveza pije; suhe drobtine so pile odvečno mokroto / ekspr. trava je pila hladno roso ● ekspr. njegove besede je pila z odprtimi usti zelo pazljivo ga je poslušala; piti bratovščino s kom začeti se tikati, navadno po ustaljenem obredu; pog., ekspr. ta človek mi pije kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči; ekspr. ljubezen do domovine je pil že z materinim mlekom pridobival v zgodnjih otroških letih; ekspr. s poljubi piti komu solze z lic s poljubljanjem odstranjevati; zastar. piti tobak kaditi; vznes. piti iz čaše modrosti, učenosti postajati moder, pameten, učen; piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu proslavljati uspeh, čeprav ta še ni dosežen; piti na zdravje koga s slovesnimi besedami in izpitjem kozarca alkoholne pijače želeti komu srečo, zdravje; pog. imate kaj za piti pijače (zame); ekspr. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača gospodarjenje je bilo zelo neurejeno pijóč -a -e: otrok je pijoč zaspal; jedoči in pijoči gostje ♪
  8.      pitorésken  -kna -o prid. (ẹ̑) knjiž. slikovit, razgiban: občudoval je pitoreskno pokrajino pred seboj; pitoreskne ulice sredozemskih mest / ekspr. pitoreskno pripovedovanje ♪
  9.      pívka 2 -e ž (ȋ) manjša siva ptica s črno progo pod kljunom: pravijo, da se pivka oglaša pred dežjem; pivke in detli; žejen je kot pivka zelo ♪
  10.      pívnati  -am nedov. (ȋ) odstranjevati odvečno tekočino s pivnikom: pivnati črnilo / napisano je sproti pivnal // odstranjevati odvečno tekočino s predmetom, snovjo, ki jo vpija sploh: pivnati kaplje; pivnati mastni madež s kruhom / mokro kravato je pivnala s krpo; ekspr. kar naprej si pivna obraz z robcem ♪
  11.      pívnica  -e ž (ȋ) 1. gostinski lokal, kjer se streže s pijačami, zlasti s pivom: v pritličju so uredili veliko pivnico; povabil jo je v pivnico na vrček piva / vinska pivnica 2. prostor, navadno pokrit, kjer se kaj pije: pivnico v zdravilišču obnavljajo; pivnica mineralne vode ♪
  12.      pivotòč  tudi pivotóč -óča m (ȍ ọ́; ọ̑) knjiž., redko pivnica, točilnica piva: münchenski pivotoči ♪
  13.      pivovárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na pivovarje ali pivovarstvo: pivovarska dejavnost / znano pivovarsko središče / pivovarski tehnik / pivovarski ječmen ♪
  14.      pízda  -e ž (ȋ) vulg. 1. žensko spolovilo: pizda in kurec 2. ničvreden, slab človek: pizda si, če tega ne narediš / kot psovka molči, ti pizda ♪
  15.      pláčati  in plačáti -am dov. (á á á) 1. dati za kaj določeno vrednost, navadno denar, in si s tem pridobiti pravico a) do lastništva tistega: plačati blago, pohištvo; ali si knjigo že plačal; drago plačati; malo, veliko plačati; naprej, takoj plačati; pog. plačati v devizah; plačati v dinarjih; plačati v naturalijah, s čekom, gotovino / plačati pri blagajni; plačati v treh obrokih; plača se pri okencu / plačati pet tisoč; za to je plačal veliko vsoto; plačati dolžni znesek / ekspr. plačati komu pijačo; plačali so mu vstopnico b) do rabe, uporabe tistega: plačati ložo v gledališču; plačati sobo 2. z denarjem narediti, da preneha plačilna obveznost: plačati carino, davek, najemnino; dolga ti še ne morem plačati; zadnji rok, ko je treba plačati / plačati račun; vse je plačal sam, ekspr. iz svojega žepa / plačati kazen; škodo bo sam plačal 3. dati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno delo, storitev: plačati delavce; kdo bo plačal voznika; dobro, slabo plačati / koliko je plačal za varstvo; za delo je veliko plačal / nadur mu nočejo plačati; plačati selitvene stroške / plačati šolanje / kot nagovor natakar, plačam ● ekspr. bog plačaj za dar hvala; ekspr. svojo neprevidnost je plačal z glavo, življenjem zaradi svoje neprevidnosti je umrl; ekspr. ta pa ima s čim plačati ima veliko denarja; ekspr. to mi bo plačal za to se mu bom maščeval; ekspr. to bo še drago plačal bo imelo zanj slabe posledice; plačal bo, da bo črn zelo, veliko; ekspr. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača gospodarjenje je bilo zelo neurejeno pláčan -a -o: plačani prosti dnevi; plačani prevajalec, vojak; biti plačan na uro, od prometa, po učinku; potrdilo o plačani poštnini; dobro plačana služba; plačano in neplačano delo ♪
  16.      plačeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati za kaj določeno vrednost, navadno denar, in si s tem pridobivati pravico a) do lastništva tistega: plačevati blago v trgovini; za knjige veliko plačuje; plačevati v blagu, z denarjem, zlatom / plačevati pri blagajni; plačevati v obrokih / ekspr. zmeraj mu plačuje pijačo b) do rabe, uporabe tistega: plačevati ložo v gledališču; plačevati sobo, stanovanje 2. z denarjem poravnavati določene obveznosti: plačevati davek, dolgove, najemnino; prispevki, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov; redno, sproti plačevati / plačevati članarino, obresti; zanj mora plačevati velike vsote / kdo bo plačeval njihove račune / plačevati kazen 3. dajati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno delo, storitev: plačevati delavce; poleg drugega mora plačevati še inštruktorja za otroke; ti bolje plačujejo kakor oni; neredno, slabo plačevati / veliko ji plačuje za varstvo otroka ● pog. zmeraj plačuje ceho za druge trpi (škodo) zaradi drugih; ekspr. njegove grehe plačujejo otroci posledice njegovih slabih dejanj čutijo, trpijo otroci ◊ ekon. plačevati iz proračuna; plačevati v kliringu; jur. plačevati penale ♪
  17.      plačílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na plačevanje ali plačilo: kreditni in plačilni posli; velik plačilni promet / jutri bo plačilni dan; plačilni pogoji; plačilni rok / plačilna sredstva / plačilna obveznost; plačilna sposobnost sposobnost v danem času poravnati svoje plačilne obveznosti / plačilna lestvica / plačilni natakar natakar, ki obračunava storitve in prevzema plačila ♦ adm. plačilni seznam; ekon. plačilni deficit pomanjkanje denarja za izpolnitev določenih obveznosti; plačilna bilanca primerjalni prikaz poslovanja s tujino; fin. plačilni nalog dokument, s katerim določena pravna oseba odreja naslovniku plačilo neporavnanega računa; pismeno naročilo komu, da izplača naslovniku ali prenese na njegov račun določen znesek z naročnikovega računa plačílno prisl.: biti plačilno nesposoben, sposoben ♪
  18.      plačílo  -a s (í) 1. kar se da komu za kako drugo vrednost, zlasti za delo: dati, dobiti, sprejeti plačilo; za to delo ni dobil nobenega plačila; priti po plačilo; bogato, dobro, majhno plačilo; zasluženo plačilo; biti v zaostanku s plačilom / dnevno, letno plačilo; plačilo na obroke; plačilo v denarju / prejeti plačilo na roko; za plačilo, pisar. proti plačilu delati, opravljati kaj; najeti koga za veliko plačilo; pren. v plačilo jim bo zavest, da so opravili pomembno delo ∙ ekspr. tudi ti boš dobil svoje plačilo boš kaznovan; vznes. oditi po večno plačilo v krščanskem okolju umreti; bibl. delavec je vreden svojega plačila; nehvaležnost je plačilo sveta; za enako delo enako plačilo // ekon., fin. poravnava denarne obveznosti z izročitvijo ali z nakazilom ustrezne vsote denarja: prevzemati plačila / mednarodna, zunanja plačila; tekoča plačila / dolg je dospel v plačilo; te hiše zapadejo v plačilo v prihodnjem letu 2. glagolnik od plačati: plačilo je dolgo odlagal; biti oproščen plačila česa; plačilo dolgov / plačilo kazni, stroškov ♪
  19.      plačníca  -e ž (í) ženska oblika od plačnik: dobra, redna plačnica ♪
  20.      plačník  -a m (í) kdor kaj plača ali mora plačati: predplačila zagotavljajo plačnikom prednost pri nakupu; dober plačnik; biti reden plačnik časopisa; delo po naročilu plačnika / kot opozorilo nisem plačnik dolgov svojega sina // kdor denarno omogoča kako delo, dejavnost: iskali so plačnika za tak študij; za zahtevnejša popravila ni bilo plačnika ♪
  21.      plafónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na plafon 2: plafonske cene, norme / plafonsko kreditiranje kmečkih gospodarstev ♪
  22.      plahníti  in pláhniti -em nedov. (ȋ á) redko plahneti: oteklina že plahne / njihov idealizem je vse bolj plahnil ♪
  23.      plahodúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) knjiž., redko plah, malodušen: plahodušen človek / plahodušne misli ♪
  24.      pláhoma  prisl. (ā) knjiž., redko boječe, plašno: plahoma vprašati ♪
  25.      plahôten  -tna -o prid. (ó) knjiž., redko boječ: plahoten otrok / plahotno prebujanje narave ♪

   11.909 11.934 11.959 11.984 12.009 12.034 12.059 12.084 12.109 12.134  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA