Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (11.884-11.908)


  1.      perifêren  -rna -o prid. (ȇ) 1. oddaljen od središča; obroben, obkrajen: periferne četrti mesta; težnje perifernih pokrajin / kraj ima periferno lego 2. publ. manj pomemben: periferni problemi; to vprašanje je periferno ◊ anat. periferno živčevje živčevje, ki povezuje možgane in hrbtenjačo z organi, deli telesa; elektr. periferna enota (elektronskega) računalnika ♪
  2.      periferíja  -e ž (ȋ) kraj, predel, oddaljen od središča: voziti se s periferije v center mesta; stanuje na periferiji (mesta) / skrbeti za razvoj periferije // knjiž., navadno s prilastkom obrobni, zunanji del; obrobje: poškodba na periferiji mrežnice / industrijski centri in surovinska periferija zaledje; pren. pesnik je ostal na periferiji literarnega dogajanja ♪
  3.      perílo  -a s (í) 1. oblačila in predmeti za gospodinjstvo, narejeni iz pralnega blaga: likati, obešati, prati perilo; zlagati perilo v omaro; nosi samo bombažno, sintetično perilo; čisto, umazano perilo; tovarna perila; košara za perilo / pisano perilo navadno izrazitih, močnejših barv ali večbarvno; posteljno perilo rjuhe, prevleke za blazine in za odeje; spodnje perilo ki se nosi neposredno na telesu; žensko spodnje perilo ∙ ekspr. prati umazano perilo obravnavati domače, osebne spore, nesoglasja vpričo drugih // star. pranje: s perilom je prislužila nekaj denarja / dati zastore v perilo 2. navadno v zvezi mesečno perilo vsak mesec ponavljajoče se krvavenje iz maternice: dobiti, imeti mesečno perilo; neredno mesečno perilo ♪
  4.      perióda  -e ž (ọ̑) 1. doba, obdobje, po katerem se kak pojav navadno redno ponavlja: raziskovati periode v zgodovini naroda; prehod iz ene razvojne periode v drugo; periode vojn / nastop deževne periode; proučevati geološke periode // knjiž., navadno s prilastkom doba, obdobje sploh: to je najsrečnejša perioda v njegovem življenju / pesmi iz umetnikove ljubezenske periode 2. lingv. skupina zapleteno sestavljenih stavkov z dvema pomenskima deloma, veliki stavek: kopičiti periode; ne more slediti dolgim periodam ◊ elektr. perioda presledek, v katerem se zvrstijo iste karakteristike ponavljajočega se pojava; fiz. časovna perioda čas, ki ga porabi nihajoče telo za pot od ene skrajne lege do druge in nazaj; kem. perioda elementi, razvrščeni po atomskih številih v posamezni vodoravni vrsti periodnega sistema; mat. perioda številke decimalnega števila, ki se ponavljajo; število, ki določa ponavljanje pri periodični funkciji; med. perioda mesečno perilo; muz. perioda tematsko sorodna in harmonsko med seboj odvisna (glasbena) stavka ♪
  5.      perióden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na periodo: periodne raziskave / spremembe so postale že periodne / periodno ponavljanje deževja periodično ◊ kem. periodni sistem elementov razporeditev kemičnih elementov po naraščajočih atomskih številih v obliki tabele ♪
  6.      periódičen  -čna -o prid. (ọ́) 1. ki nastopa, se pojavlja, deluje v časovnih presledkih, navadno nedoločenih, občasen: prirejati periodične tečaje; periodične poplave / periodične gospodarske krize / periodični obračuni 2. elektr. ki se pojavlja v enakih časovnih presledkih: periodični impulzi / periodično spreminjanje električnega toka / periodični tok tok, pri katerem se v enakih časovnih presledkih ponavljata naraščanje in pojemanje jakosti v enakih vrednostih ◊ mat. periodična funkcija funkcija, pri kateri se vrednosti ponavljajo; periodično število število, v katerem se decimalke ponavljajo; zal. periodični tisk časopisi, revije, ki izhajajo redno, navadno v enakih časovnih presledkih periódično prisl.: periodično se pojavljajoči izpuščaji ♪
  7.      periódika  -e ž (ọ́) zal. časopisi, revije, ki izhajajo navadno v rednih časovnih presledkih: naročati periodiko; domača in tuja periodika / gledališka periodika ♪
  8.      periodizácija  -e ž (á) knjiž. razdelitev česa na manjše zaključene enote glede na časovno zaporednost: predlagati novo periodizacijo; periodizacija sodobne slovenske književnosti; spremembe v periodizaciji zgodovine / literarnozgodovinska periodizacija ♪
  9.      periodizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. razdeliti kaj na manjše zaključene enote glede na časovno zaporednost: periodizirati slovensko slovstvo / vseh razprav in študij ni mogoče natančno periodizirati / periodizirati ustvarjalnost pisatelja ♪
  10.      periskóp  tudi periskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) teh. optična priprava za opazovanje predmeta, ki je navadno nad neposrednim vidnim poljem opazovalca: gledati skozi periskop / periskop podmornice ♪
  11.      périti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko usmerjati, širiti: sonce peri žarke naravnost v sobo ♪
  12.      perjád  -i ž (ȃ) večje domače ali divje ptice, navadno z užitnim mesom: loviti, streljati perjad; skrbeti za perjad; otroci so se razbežali kakor perjad / povečati število perjadi / divja perjad ♦ lov. poljska perjad fazani, prepelice; vodna perjad race, gosi // redko perutnina: gojiti, klati perjad; doma ima veliko perjadi ♪
  13.      perjánka  -e ž (ȃ) knjiž., redko perjanica: junak s frfotavo perjanko / igrati tenis, perjanko ♪
  14.      pérnast  -a -o prid. (ẹ̑) redko pernat: pernasta blazina ♪
  15.      pérnat  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pero, perje: a) pernate in dlakave živali / pernat čop / spi samo na pernati blazini / mehka pernata postelja / ekspr. lahki pernati oblaki b) pesa je zelo pernata ◊ bot. pernati list list, sestavljen iz lističev, ki izhajajo iz osrednje žile; lov. pernata divjad; zool. pernati koralnjak morski ožigalkar z osmimi pernatimi lovkami okoli ustne odprtine, Octocorallia pérnato prisl.: pernato mehek ♦ bot. pernato deljeni list list z zarezami, ki segajo bolj ali manj globoko v ploskev navadno podolgovatega lista ♪
  16.      peronízem  -zma m (ȋ) polit. politično gibanje v Argentini, ki se zavzema za gospodarski in socialni napredek dežele, imenovano po ustanovitelju Peronu: zagovorniki peronizma ♪
  17.      perpetuírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti kaj trajno, stalno: tako združevanje naj ne perpetuira odmirajočih struktur ♪
  18.      perpléksen  -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko zelo presenečen, osupel, zbegan: bil je čisto perpleksen ♪
  19.      persekúcija  -e ž (ú) knjiž. preganjanje, zasledovanje: persekucija napredno misleče inteligence v predvojni Jugoslaviji / obdobje številnih političnih persekucij ♪
  20.      perseverácija  -e ž (á) 1. psih. pojav, da se določen doživljaj dolgo obdrži v zavesti brez neposrednega zunanjega dražljaja: percepcija in perseveracija 2. psiht. bolezenski pojav, da kdo nenormalno dolgo ponavlja nesmiselno dejavnost: znaki perseveracije ♪
  21.      personalíst  -a m (ȋ) filoz. predstavnik personalizma: francoski personalisti ♪
  22.      perspektíva  -e ž (ȋ) 1. kar utemeljuje, upravičuje upanje v ugoden potek, izid: raziskovati perspektive za tako delo, sodelovanje; mladini je treba zagotoviti perspektivo; perspektive podjetja so zelo velike / vse skupaj ostaja brez perspektive brezperspektivno / ta človek je strokovnjak s perspektivo / publ. tovarna je postala perspektiva za te ljudi upanje 2. geom. navidezno stekanje vzporednih črt in postopno zmanjševanje bolj oddaljenih predmetov pri gledanju v daljavo: perspektiva trga; nima prave predstave o razdaljah in perspektivi / v perspektivi so se videle hiše zelo majhne / ptičja od zgoraj, žabja perspektiva od spodaj / centralna perspektiva projekcija, pri kateri je projekcijsko središče v končni razdalji od projekcijske ravnine // um. uporaba tega pojava za doseganje prostorskega vtisa pri slikanju na ravni ploskvi: ta slikarska smer zanemarja perspektivo / naslikati kaj v perspektivi / barvna perspektiva pri kateri se doseže prostorski videz z upoštevanjem globinskega učinka barv ● publ. s te perspektive ga še ne poznaš s tega stališča, vidika; publ. gledati na pojav s perspektive zgodovine s stališča, z vidika zgodovine; publ. to je stvar daljne perspektive to se bo dogajalo, bo aktualno v prihodnosti ♪
  23.      perúšati  -am nedov. (ū) knjiž., redko brazdáti, čofotati: perušati po vodi ♪
  24.      perutníca  -e ž (í) 1. nav. mn. organ za letanje na trupu ptičev: golob je zamahnil s perutnicami in odletel; ta ptič spi z glavo pod perutnico; perutnice in rep; giblje se, kot bi imela perutnice lahkotno, urno // takemu organu podoben del telesa na upodobljenih bajeslovnih bitjih: perutnice amorja, zmaja 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno takemu organu: perutnice pokrivala redovnic / perutnice fraka škrici ● evfem. tu vse dobi perutnice tu se vse izgubi, je ukradeno ◊ etn. ukrivljena deščica, skozi katero teče nit, ko se navija na vreteno kolovrata ♪
  25.      pervertírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. povzročiti, da postane kaj nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam: taka doživetja pervertirajo človekova čustva // spremeniti, prevrednotiti: vse to je pervertiralo in omejilo tehnični napredek pervertíran -a -o: pervertirana nagnjenja; on je sadistično, spolno pervertiran ♪

   11.759 11.784 11.809 11.834 11.859 11.884 11.909 11.934 11.959 11.984  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA