Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (11.859-11.883)


  1.      péna  -e ž (ẹ́) 1. mehurčkasta zmes tekočine in plina, navadno zraka: na mleku se delajo pene; pri kuhanju nastajajo pene; pobirati pene s tekočine; morske pene / kozarec piva z debelo peno // taka zmes, narejena iz mila: razmazati (milno) peno po obrazu / pena za britje 2. slina na ustih, nastala zlasti zaradi jeze, bolezni: na ustih so se mu pokazale pene; ekspr. razjezil se je do pen / volu so iz gobca visele pene 3. gastr. jed, navadno sladka, pripravljena s stepanjem: preliv s čokoladno peno; vanilijeva, vinska pena 4. teh. strjena snov s številnimi plinskimi mehurčki: izdelek iz pene / plastična pena 5. teh. zmes vode in penilnega sredstva, ki razpršena prekrije goreč predmet, prepreči dostop zraka in povzroči ohlajanje: gasiti s peno / kemična, vodna pena / pena za gašenje ● ekspr. ti si zanj le pena nepomemben; ekspr. vse to je dim in pena nepomembna stvar, nič; star. pene tiščati imeti pene na ustih, zlasti ob bolezni; knjiž. morska pena rudnina magnezijev silikat s hidroksilno skupino; stiva; star. zlata pena zelo tanek list zlata za zlatenje nekovinskih predmetov ◊ kozm. pena trdna ali tekoča snov, ki so ji primešani drobni plinasti, navadno zračni mehurčki; mont. flotiranje s peno bogatenje, ki izkorišča površinske napetosti na meji med trdnimi delci, tekočino in plinom ♪
  2.      pénav  -a -o prid. (ẹ́) redko penast: bil je ves penav / penava usta ♪
  3.      pendánt  tudi pandán -a [prva oblika tudi pandan] m (ā á; ȃ) knjiž. kar je v odnosu do določene druge stvari iste vrste po kaki svoji lastnosti a) nasprotno: pendant mračnim slikam iz predmestja je idilično kmečko življenje / njegova zadnja pesniška zbirka je pendant prejšnji nasprotje b) dopolnjujoče: zadnja novela je pendant k prejšnjim ♪
  4.      penetrácija  -e ž (á) 1. knjiž. postopno širjenje različnih vplivov na druga področja: izvajati ekonomsko penetracijo v kako državo; kulturna, politična penetracija 2. teh. pojav, da kaka snov prodira v drugo snov: penetracija premaza v beton; penetracija kemičnih sredstev v les ♪
  5.      penetrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. postopno se širiti na druga področja: kapital penetrira v kako državo 2. teh. prodirati v drugo snov: impregnacijsko sredstvo penetrira v les ♪
  6.      pénez  -a m (ẹ̑) nekdaj novec majhne vrednosti: plačal je štirideset penezov // ekspr. denar sploh: kdaj bom dobil peneze; nikoli nima penezov ◊ jur. penez podložnikova dajatev v denarju za uporabo zemljišča; krvavi penez krvavi denarič ♪
  7.      péni  -ja m (ẹ̑) kovanec v vrednosti ene stotinke funta šterlinga: deset penijev ♪
  8.      penílen  -lna -o prid. (ȋ) ki povzroča penjenje: penilno sredstvo ♪
  9.      péniti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) povzročati nastanek pen na tekočini: čoln je s hitrim brazdanjem penil vodo péniti se 1. postajati penast: juha, vino, voda se peni; pri kuhanju se mleko zelo peni / ekspr. pred menoj so se penili igrivi valovi peneč se premikali 2. postajati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se peni; peniti se od jeze / usta se mu penijo (od jeze) / konjem, volom so se penili gobci // pog., ekspr. jeziti se, razburjati se: kaj se peniš; to se bo penila, ko bo izvedela penèč -éča -e: plaval je proti čolnu, peneč vodo; valovi so peneč se pljuskali na krov; vpil je, peneč se od jeze; peneči se valovi ♦ agr. peneče (se) vino vino, ki ima dosti ogljikovega dioksida; sam.: popiti kozarec penečega pénjen -a -o: grad. penjeni beton mehurčast beton, izdelan iz finega peska, cementa, vode in z dodatkom penila ♪
  10.      pêntlja  -e ž (é) 1. trak, zavezan v okrasni vozel z dvema zankama: v laseh ima pisano pentljo; razvezati pentljo; svilena pentlja / mlad umetnik z veliko pentljo okrog vratu / zavezati v pentljo 2. kar je po obliki podobno pentlji, zanki: ceste se prepletajo v pentlje; nadvozi, podvozi in pentlje / cesta se v pentljah spušča v dolino v serpentinah 3. redko petlja: sneti pentljo ◊ šol. element pisane črke, pri katerem se črta elipsasto prekriža sama s seboj ♪
  11.      penzionírati  -am dov. in nedov. (ȋ) pog. upokojiti: penzionirali so ga pred tremi meseci penzioníran -a -o: penzionirana učiteljica ♪
  12.      pêpček  -čka m (ȇ) ekspr. omejen, neroden človek: dolgo traja, preden kaj dopoveš temu pepčku ∙ ekspr. imeti koga za pepčka norčevati se iz koga ♪
  13.      pepeljênje  -a s (é) glagolnik od pepeliti: pepeljenje odpadnih snovi / koristnost pepeljenja travnikov ◊ rel. obred, pri katerem duhovnik pokriža vernike z blagoslovljenim pepelom ♪
  14.      pepelníca  -e [tudi u̯n] ž (í) rel. sreda po pustnem torku, prvi dan štiridesetdnevnega posta: bilo je pred pepelnico ∙ star. držiš se kakor na pepelnico žalostno, pusto ♪
  15.      pepelníčen  -čna -o [tudi u̯n] prid. (ȋ) nanašajoč se na pepelníco: pepelnično jutro / pepelnična sreda ∙ ekspr. pepelnično razpoloženje žalostno, pusto ♪
  16.      pepélnik  -a [ln in u̯n] m (ẹ̑) 1. posoda, navadno manjša, za cigaretne ogorke, pepel: izprazniti pepelnik; otresati pepel v pepelnik; kovinski, steklen pepelnik 2. prostor pod kuriščem peči za pepel; pepelišče: klečala je pred ognjiščem in kopala pepel iz pepelnika ◊ žel. pladnju podobna priprava pod kuriščem parnega kotla lokomotive, ki prestreza pepel, izgorke ♪
  17.      pepelnják  -a [ln in u̯n] m (á) 1. prostor pod kuriščem peči za pepel; pepelišče: očistiti pepel iz pepelnjaka 2. redko pepelnik: otresti pepel s cigarete v pepelnjak ♪
  18.      perborát  -a m (ȃ) kem. brezbarvna snov, ki se dodaja zlasti pralnim sredstvom za beljenje perila: uporaba perborata v tekstilni industriji / natrijev perborat ♪
  19.      percépcija  -e ž (ẹ́) 1. psih. čutno dojemanje predmetnega sveta; zaznavanje: pomanjkljiva percepcija; percepcija besed, govora, slike; percepcija prostora / slušna, vidna percepcija 2. nav. mn., knjiž. zaznava, vtis: umetnikova izpoved dojetih percepcij ♪
  20.      percipírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. psih. čutno dojemati predmetni svet; zaznavati: percipirati besede, govor; hitro percipirati sliko 2. knjiž. dojemati, spoznavati: v takem zaprtem sistemu ni mogoče percipirati družbe v njeni celoti ♪
  21.      perèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) 1. ki ga je treba rešiti: opozarjati na pereče probleme; to vprašanje je postalo izredno pereče // publ. nevaren, težaven: govoriti o perečih vojaških dogodkih / biti v perečem položaju kritičnem 2. star. pekoč, skeleč: pereča rana / izrekla mu je nekaj perečih besed ♪
  22.      perésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pero: ugotavljati peresno zgradbo / peresni tulec središčni del peresa; peresna cevka spodnji votli del peresnega tulca / peresna konica ∙ ekspr. vnel se je peresni boj dalj časa trajajoča pismena polemika; ekspr. peresni mojster kdor prepričljivo, zanimivo piše ♦ šport. peresna kategorija kategorija težkoatletov telesne teže med 54 in 62 kg; teh. peresni zaklop perésno prisl.: peresno lahka blazina ♪
  23.      perestrójka  -e ž (ọ̑) publ., v Sovjetski zvezi gospodarska, politična preureditev: podpirati perestrojko ♪
  24.      peréšček  -čka m (ẹ̑) pog. peresce: kurji perešček / posodite mi perešček peteršilja malo // ekspr. droben, slaboten človek: le kaj boš naredil, ti perešček ♪
  25.      perforírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. narediti luknjo, luknjico; preluknjati: perforirati list ♦ elektr. perforirati znake na kartice vnesti informacije po sistemu kombinacij luknjic 2. med. predreti, prebosti: perforirati maternico / razjeda želodca perforira se predre perforíran -a -o: perforiran filmski trak; perforirana kartica ♪

   11.734 11.759 11.784 11.809 11.834 11.859 11.884 11.909 11.934 11.959  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA