Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Red (11.159-11.183) 
- ónikraj predl. (ọ̑) star. onkraj: hiša stoji v bregu onikraj vode ♪
- ónikrat prisl. (ọ̑) star. pred nekaj dnevi, pred kratkim: onikrat sem ga srečal ♪
- ónkraj predl. (ọ̑) z rodilnikom za izražanje položaja na drugi strani česa ali premikanja v tak položaj: onkraj ograje so nasajene astre / ponesli so našo pesem onkraj morja / ljudje z onkraj meje ∙ ekspr. upanje na srečo onkraj groba po smrti ♪
- ónkrajen tudi ónkrájen -jna -o prid. (ọ̑; ọ̑-ȃ) 1. knjiž., redko onstranski: onkrajni svet 2. star. drugi, nasproten: strel se razlega po skalovju onkrajnega brega ♪
- ónkrajnost tudi ónkrájnost -i ž (ọ̑; ọ̑-ȃ) knjiž., redko onstranstvo: življenje v onkrajnosti ♪
- ónkrat prisl. (ọ̑) pred nekaj dnevi, pred kratkim: onkrat sem ga videl v gostilni ♪
- ónokraj predl. (ọ̑) star. onkraj: mlin je onokraj potoka ♪
- onomatopéja -e ž (ẹ̑) lit. posnemanje naravnih glasov z namenom doseči poseben slušni vtis, bolj živo predstavo ♪
- onomatopoíja -e ž (ȋ) lit. posnemanje naravnih glasov z namenom doseči poseben slušni vtis, bolj živo predstavo: onomatopoija in druge glasovne figure ♪
- ónostran predl. (ọ̑) star. onstran: onostran vasi je gozd ♪
- ónostránost -i ž (ọ̑-ā) redko onstranstvo: življenje v onostranosti ♪
- ónstran predl. (ọ̑) z rodilnikom za izražanje položaja na drugi strani česa ali premikanja v tak položaj: tudi onstran Karavank so Slovenci / preselil se je onstran reke / meglice se vlečejo z onstran Save ∙ knjiž. njegovi junaki hočejo biti onstran dobrega in zlega ne priznavajo etičnih načel ♪
- ónstránost -i ž (ọ̑-ā) redko onstranstvo: verjeti v onstranost ♪
- opacáti -ám dov. (á ȃ) redko popacati: opacati obleko; ekspr. ves se je opacal ♪
- opackáti -ám dov. (á ȃ) redko popackati: opackati obleko; opackati se z jedjo ♪
- opádati -am nedov. (ā ȃ) knjiž., redko upadati, usihati: voda opada / število letalskih nesreč opada ∙ zastar. listje opada odpada ♪
- opametováti -újem dov. (á ȗ) knjiž. spametovati: poskušal jih je opametovati; čas bi bil, da se opametuješ / nesreča nas je opametovala opametováti se redko zbuditi se iz nezavesti, zavedeti se: bolnik se dolgo ni opametoval ♪
- opàs in opás -ása m (ȁ á; ȃ) knjiž., redko pas: svilen opas / voda mu sega do opasa / granitni opasi hiše ♪
- opásati opášem dov. (ȃ) 1. dati, namestiti komu pas: obleči in opasati otroka; počakaj, še opasati se moram // narediti, da je kaj nameščeno okrog pasu: opasati jermen / opasati meč, sabljo; opasal si je oselnik in šel kosit; opasati si predpasnik 2. knjiž. obdati, obkrožiti: mesto so opasali z bodečo žico opásan -a -o: v sobo je stopil opasan z belim predpasnikom; tempelj je v notranjščini opasan z zlatom ima proge, črte iz zlata; opasana je bila s svilenim trakom ♪
- opásje -a s (ȃ) knjiž. predel ob pasu telesa: bolečine v opasju / obleka s širokimi rokavi in ozkim opasjem ♪
- opásnik -a m (ȃ) 1. knjiž., redko sramni pas: črnci z opasniki okrog ledij 2. zastar. predpasnik: priveže si pisan opasnik ♪
- opasováti -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati, nameščati komu pas: opasovati otroka; oblačil in opasoval se je kar med tekom // delati, da je kaj nameščeno okrog pasu: opasovati meč; opasovati si predpasnik 2. knjiž. obdajati, obkrožati: okope so opasovali z žičnimi ovirami / hišo opasuje lesen hodnik; hribovje v polkrogu opasuje ravnino ♪
- opásti opásem dov. (á) s pašo, pasenjem zrediti: vole je med letom dobro opasel ∙ redko mula je opasla deteljo popasla ♪
- opát -a m (ȃ) rel. predstojnik večjega samostana, zlasti benediktinskega, cistercijanskega: postati opat; stiški opat ♪
- opátinja -e ž (ȃ) rel. predstojnica večjega samostana, zlasti benediktinskega, cistercijanskega: postavili so jo za opatinjo; mati opatinja ♪
11.034 11.059 11.084 11.109 11.134 11.159 11.184 11.209 11.234 11.259 
