Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Red (109-133)
- akreditíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na akreditiv: akreditivni ček; na podlagi akreditivnega pisma mu je banka izplačala denar ◊ polit. akreditivna pisma pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države ♪
- baréd -a m (ẹ̑) nar. zahodno neobdelan, zapuščen svet: ozki baredi s porumenelo travo ♪
- bréda -e ž (ẹ̑) težka strojnica ali lahki top italijanskega izvora: oglasila se je breda; obstreljevati z bredo ♪
- bredênje -a s (é) glagolnik od bresti: bredenje po vodi ♪
- brezpredméten -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nepotreben, odvečen, nesmiseln: brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup brezpredmeten // zastar. ki je brez vzroka, podlage, neosnovan: brezpredmetna žalost 2. redko s čuti nezaznaven; pojmoven, miseln: brezpredmetni fantazijski svet ◊ um. brezpredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo ♪
- brezpredmétnost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost brezpredmetnega: ideja o brezpredmetnosti človeških naporov ♪
- brezrazréden -dna -o prid. (ẹ̑) ki je brez družbenih razredov: prehod iz razredne v brezrazredno družbo / brezrazredna literatura ♪
- brezrazrédnost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost brezrazrednega: brezrazrednost družbe ♪
- brezrédje -a s (ẹ̑) knjiž. stanje brez reda: brezredje in anarhija; doba splošnega brezredja ♪
- crédo tudi krédo -a [kre-] m (ẹ̑) 1. rel. latinska molitev pri maši z začetkom: Credo: duhovnik moli credo ∙ prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno 2. knjiž., navadno s prilastkom načela, nazori, prepričanje: izpovedati svoj življenjski credo / estetski, politični, umetniški credo ♪
- častivréden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) vreden časti, spoštovanja: pošten in častivreden človek ♪
- častivrédnost -i ž (ẹ́) lastnost častivrednega človeka: spoštovali so ga zaradi njegove častivrednosti / družina je znana po svoji častivrednosti ♪
- četveroréd -a m (ẹ̑) četverostop: razvrstiti se v četverored; korakati v četveroredih ♪
- čréda -e ž (ẹ́) 1. večja skupina živali iste vrste: gnati čredo na pašo; pasti čredo; družiti se v črede; vaška, zadružna čreda; čreda krav, ovc; napadla jih je čreda volkov; hoditi kot čreda neurejeno / ekspr. na semenj so prignali cele črede; pren. z učiteljico je šla čreda deklic; čreda oblačkov 2. slabš. neosveščena človeška množica: menil je, da je poklican voditi čredo / uspavati človeško čredo z obljubami 3. star. skupnost vernikov: krščanska, verna čreda ♪
- čréden -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na čredo: čredna žival / čredni človek; čredna miselnost ♪
- črédenje -a s (ẹ́) glagolnik od črediti: izboljšati organizacijo čredenja ♪
- črédica -e ž (ẹ́) manjšalnica od čreda: čredica se pase / razposajena čredica otrok ♪
- čredílen -lna -o prid. (ȋ) agr., v zvezi čredilno pašništvo paša živine s stalnim menjavanjem mesta na pašniku ♪
- čredínka -e ž (ȋ) agr. ograjen del na pašniku: predeliti pašnik na čredinke; možnosti pašnega gospodarjenja in oblikovanja čredink na kmečkih gospodarstvih ♪
- čredínski -a -o (ȋ) pridevnik od čredinka: čredinski pašniki ♪
- čredínstvo -a s (ȋ) agr. paša živine s stalnim menjavanjem mesta na pašniku ♪
- čréditi -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) agr. pasti živino s stalnim menjavanjem mesta na pašniku: redno črediti čréditi se 1. družiti se v večje skupine: srnjad se čredi v trope / oblaki se čredijo 2. nar. vrstiti se, menjavati se: delavci se čredijo pri delu, da ne opešajo / obiski so se neprestano čredili ♪
- črédnica -e ž (ẹ̑) star. črednikova žena ♪
- črédnik -a m (ẹ̑) raba peša pastir, ki pase vaško govejo čredo: črednik že trobi; kmečki gospodarji so že pozimi izbrali črednika in ovčarja; bil je za črednika; vaški črednik; vpije kot črednik na ves glas, zelo ♪
- črédnost -i ž (ẹ̑) knjiž., slabš. lastnost neosveščene človeške množice: ni mogel prenesti črednosti in brezpogojne poslušnosti ♪
1 9 34 59 84 109 134 159 184 209