Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Red (1.076-1.100)


  1.      urédben  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na uredba 1: uredbeni del uradnega lista / uredbeni predpisi ♪
  2.      uredítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od urediti: končati ureditev; ureditev gradiva; ureditev po abecedi / ureditev pričeske; ureditev okolice novih blokov bo veliko stala / ureditev cest, zemljišč / ureditev hudournika / prostorska, urbanistična ureditev naselja / ureditev dostopa, elektrike, vode / ureditev stanovanja na podstrešju / miroljubna ureditev spora / tehnična ureditev knjige ♦ jur. ureditev meje določitev nejasne ali sporne meje zemljišča v nepravdnem postopku 2. navadno s prilastkom kar je določeno s predpisi, pravili o tem, kakšno stanje, ravnanje je pravilno, obvezno: gospodarska, politična ureditev / sprememba ustavne ureditve / notranja ureditev je zadeva države same // kar je določeno z enotami, ki kaj sestavljajo, in odnosi med njimi: organizacijska, upravna ureditev / federativna, regionalna ureditev države 3. navadno s prilastkom kar je določeno z gospodarskimi, političnimi, pravnimi odnosi v družbeni skupnosti: patriarhalna, rodovna ureditev je razpadla / kapitalistična, socialistična družbena ureditev ♪
  3.      uredíti  -ím dov., urédil (ȋ í) 1. narediti, da pride kaj v določen red: urediti gradivo, znamke; urediti glede na vrednost; urediti po abecedi, velikosti / urediti arhiv ♦ mat. urediti enačbo narediti, da si sledijo členi enačbe po določenem redu // v zvezi z v narediti, da pride kaj v določen red tako, da nastane, kar izraža dopolnilo: urediti besede v stavke, pesmi v zbirko / urediti ljudi v vrste; urediti se v kolone / urediti cvetje v šopek 2. narediti, da pride kaj v stanje a) ki ustreza lepotnim, higienskim zahtevam, željam: urediti grobove; urediti zanemarjen park; urediti si lase, obleko; zgodaj je vstal, se uredil in odšel; elegantno se urediti / urediti sobo po lastnem okusu b) ki ustreza zahtevam glede na uporabo, potrebe: urediti zemljišče za gradnjo / urediti hudournik, da ne poplavlja / urediti dotekanje in odtekanje vode c) ki ustreza potrebam, predpisom: urediti uradne knjige, sezname 3. narediti, da nastane, kar izraža dopolnilo: v naši ulici so uredili novo trgovino; urediti si stanovanje na podstrešju / urediti nekdanji hlev v delavnico preurediti 4. narediti, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev: urediti poročilo, spis / urediti knjigo, revijo, zbornik / jezikovno, tehnično urediti 5. narediti, da pride kaj v stanje, skladno s pravili, zahtevami: urediti gospodarstvo, družbene razmere / urediti medsebojne odnose // z določitvijo pravil narediti, da pride kaj v določen red: urediti koledar; urediti pisavo, pravopis 6. narediti, da kaj poteka v skladu z določenimi pravili: urediti dostavo pošte, redno plačevanje stanarine / urediti s predpisom, z zakonom 7. ekspr. narediti, da postane kaj ločeno, jasno, sledeče si po določenem redu: urediti svoja čustva, misli; vtisov s potovanja si še nisem uredil 8. narediti, da pride kaj v stanje, kot se želi, mora biti: stvar, zadevo je treba urediti; urediti vse glede prenočišča, v zvezi s potovanjem / urediti medsebojne obveznosti, ekspr. račune; urediti spor, vprašanje rešiti, odpraviti / glede plačila uredi z blagajnikom; koliko sem dolžen? Bova že uredila bova že poravnala, boš že plačal / urediti formalnosti opraviti // narediti, kar je potrebno, da se lahko uresniči, kar izraža dopolnilo: uredi, da se bova lahko mirno pogovorila / urediti vse za beg, poroko uredíti se priti v stanje, skladno s pravili, zahtevami: razmere v državi, gospodarstvu so se uredile / njihovi medsebojni odnosi so se uredili // priti v stanje, kot se želi, mora biti: zadeva se je uredila / nesoglasja so se uredila; vprašanje njegove pokojnine se še ni uredilo ● vreme se je uredilo izboljšalo in ustalilo; ekspr. rad bi se uredil, pa ga razganja sla po življenju rad bi zaživel v skladu z družbenimi, moralnimi pravili; knjiž. v stari hiši sta se kar udobno uredila namestila urejèn -êna -o 1. deležnik od urediti: lepo urejen park; živeti v skromnih, a urejenih razmerah; ne skrbi, stvar je urejena; abecedno, časovno urejen; urbanistično urejen kraj ∙ vojaščino imam urejeno v zvezi z njo nimam obveznosti ♦ mat. urejena množica 2. ki se drži določenega reda, pravil: urejen človek; idejno, moralno urejen; prisl.: urejeno izgledati ♪
  4.      uredítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ureditev: ureditveno načelo / ureditvena dela / ureditveno območje naselja ♦ gozd. ureditveni načrt načrt za gospodarjenje z določenimi gozdovi v določenem času; urb. ureditveni načrt načrt, ki podrobneje določa ureditev, prenovo naselja ali dela naselja ♪
  5.      uredníca  tudi urédnica -e ž (í; ẹ̑) ženska oblika od urednik: urednica časopisa, radijske oddaje / urednica slovarja ♪
  6.      uredník  tudi urédnik -a m (í; ẹ̑) kdor dela, naredi, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev: postati urednik na radiu, pri časopisu; urednik televizijske oddaje, knjižne zbirke / dežurni, glavni urednik; glasbeni, športni urednik; odgovorni urednik ki je ob pogojih zakona odgovoren za informacije v časopisu; tehnični urednik ki objavi namenjena besedila, gradivo tehnično ureja; urednik fotografije ♦ lingv. kdor v pismeni obliki pomensko, oblikovno, stilno razčleni geslo za objavo v slovarju ♪
  7.      uredníkov  tudi urédnikov -a -o prid. (í; ẹ̑) nanašajoč se na urednika: urednikova soba / uvodni članek je urednikov; urednikovo delo ∙ ekspr. roman je obležal v urednikovem predalu ni bil objavljen ♪
  8.      urednikovánje  -a s (ȃ) glagolnik od urednikovati: dolgoletno, uspešno urednikovanje; urednikovanje pri časopisu / redko urednikovanje revije, zbornika urejanje ♪
  9.      urednikováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti urednik, delati kot urednik: več let urednikovati pri reviji ♪
  10.      uredníški  tudi urédniški -a -o prid. (ȋ; ẹ̑) nanašajoč se na urednike: uredniško delo / uredniški kolektiv; glavni uredniški odbor / uredniška soba ♪
  11.      uredníštvo  tudi urédništvo -a s (ȋ; ẹ̑) 1. opravljanje uredniških del: prevzeti, sprejeti uredništvo; v času njegovega uredništva je bil časopis zelo dober / delo je izšlo pod njegovim uredništvom / glavno, tehnično uredništvo 2. skupina ljudi, ki opravlja uredniška dela: uredništvo je odklonilo objavo; izvoliti novo uredništvo; seja uredništva / listnica uredništva rubrika, v kateri urednik odgovarja sodelavcem 3. oddelek, organizacijska enota, ki opravlja uredniška dela: iti na uredništvo / kulturno, športno uredništvo; uredništvo glasbenih oddaj, radijskih poročil // prostor, prostori tega oddelka, te enote: stopiti v uredništvo; vrata uredništva so zaklenjena ♪
  12.      uredováti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. urejati: uredovati zaprašene knjige / uredovati časopis, revijo / stvari so se začele uredovati ♪
  13.      usredíniti  -im dov. (í ȋ) knjiž. osredotočiti: vse moči je usredinil v to delo / njihovo upanje se je usredinilo na novi zakon usredínjen -a -o: vsa njegova čustva so bila usredinjena nanjo ♪
  14.      usredíščiti  -im dov. (í ȋ) teh. naravnati na skupno središčno os; centrirati: usrediščiti kolo ♪
  15.      usréditi  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. osredotočiti: vse misli je usredil na to vprašanje / vsi pogledi so se usredili v tisto smer obrnili, uprli / utrujen je, ne more se usrediti se zbrati ♪
  16.      vèčrazréden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. šol., v zvezi večrazredni oddelek oddelek, v katerem so učenci več razredov, letnikov: uči v večrazrednem oddelku 2. nekdaj ki ima več razredov, oddelkov: večrazredna šola ♪
  17.      vèčrazrédnica  -e ž (ȅ-ẹ̑) nekdaj večrazredna šola: šola se je razširila v večrazrednico ♪
  18.      vèčréden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑) star. vèčvŕsten: večredni nasad ♪
  19.      vèčvréden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ima večje telesne ali umske sposobnosti: čutil se je večvrednega; imeti se za večvredno raso 2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: večvredna hrana / večvredna kultura ♪
  20.      vèčvrédnost  -i ž (ȅ-ẹ́) 1. stanje, lastnost večvrednega: biti prepričan o svoji večvrednosti; zavest večvrednosti / kompleks ali občutek večvrednosti pretirano občutje lastne vrednosti 2. ekon. presežna vrednost: podjetniki so si prilaščali večvrednost skupnega dela ♪
  21.      vèčvrédnosten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ́) nanašajoč se na večvrednost: večvrednostna zavest / večvrednostni kompleks ali občutek pretirano občutje lastne vrednosti ♪
  22.      vérskoobréden  -dna -o prid. (ẹ̄-ẹ̑) nanašajoč se na verski obred: verskoobredna raba predmeta / verskoobredni ples ♪
  23.      vígred  -i ž (ȋ) nar. koroško pomlad: vigred je prišla; od vigredi je že zdoma / na vigred se je vrnil ob koncu zime ali v začetku pomladi ♪
  24.      vígreden  -dna -o prid. (ȋ) nar. koroško pomladen, pomladanski: vigredno jutro / vigredna dela / vigredni čas / vigredni veter ♪
  25.      vígredi  prisl. (ȋ) nar. koroško spomladi: vigredi je pasel ovce ♪

   951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA